Predsednik vlade je na današnji seji Državnega zbora Republike Slovenije odgovarjal na poslanska vprašanja in glede stanja v slovenskem zdravstvu dejal, da stanje sploh ni tako slabo, kot se prikazuje. To je v javnosti naletelo na velik odmev in mnoge komentarje, veliko odzivov pa se je odvijalo v smeri, da je stanje v resnici še slabše, kot se prikazuje v javnosti. Zadnja leta se v slovenskem zdravstvu ukvarjamo z vprašanjem korupcije v zdravstvu, čakalnimi vrstami in pomanjkanjem zdravnikov in javnost še zdaleč ne soglaša z oceno, da stanje ni tako slabo.
Tudi na Koroškem se vsi štirje Zdravstveni domovi že vrsto let srečujejo s pomanjkanjem družinskih zdravnikov in pediatrov in pokrivanje teh potreb skušajo reševati z upokojenimi zdravniki, tudi takimi, ki so že krepko prestoli prag sedemdesetih let. Manjka tudi ginekologov in ponekod tudi radiologov.
V zadnjem času pa se na Koroškem precej zapleta tudi pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči. Koroška je pri organizaciji te pomoči posebnost v Sloveniji, saj so občine za to dejavnost v preteklosti ustanovile poseben zavod Zdravstveno reševalni center Koroške, ki zagotavlja dejavnost nujne medicinske pomoči, ki pa je za normalno funkcioniranje brez zadostnega števila zdravnikov specialistov urgentne medicine. Na Koroškem so sprva dosegli dogovor, da se zaradi pomanjkanja urgentnih zdravnikov v dežurstva v urgentnem centru vključujejo drugi zdravniki, poleg zdravnikov Zdravstvenega doma Slovenj Gradec in Zdravstveno reševalnega centra Koroške tudi zdravniki Zdravstveni dom Dravograd, medtem ko so v radeljskem zdravstvenem domu in Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem zaradi kadrovske podhranjenosti že takoj napovedali, da se ne morejo vključevati v urgentno dežurno službo. Kmalu za tem pa so sodelovanje odpovedali tudi zdravniki Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, predvsem zaradi preobremenjenosti in kadrovske podhranjenosti, ki pesti celotno koroško zdravstvo.
Ta urgentni center na Koroškem tako še zdaleč ne funkcionira v takšni obliki kot je bil zamišljen, predvsem pa v njem ni dovolj zdravnikov specialistov urgentne medicine, zato ta del pokrivajo zdravniki drugih specializacij. Sedaj je že jasno, da bo začasnost postala precej daljša, kot je bilo predvideno. Najprej so načrtovali ta model samo čez letošnje poletje, nato je bil podaljšan do konca letošnjega leta, ker se leto izteka, pa so koroški župani sprejeli odločitev, da se bo ta začasni model izvajal vse do preklica, vsakih šest mesecev pa bodo župani na seji regijskega sveta opravili analizo stanja.
Sicer pa tudi iz drugih regij po Sloveniji prihajajo opozorila, da nova organizacija nujne medicinske pomoči ni zaživela. Predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Roman Košir je, denimo, to stanje označil kot katastrofalno.
