Včeraj je pri predsedniku RS Borutu Pahorju potekal posvet o ustanovitvi pokrajin, stroka in politika je med drugim razpravljala tudi o za Korošce sporni teritorialni delitvi. Predvsem koalicijske stranke so aktualnemu predlogu delitve naklonjene, opozicija pa ima glede predloga številne pomisleke.
Trenutni predlog ustanovitve pokrajin stremi k homogenim pokrajinam z vsaj sto tisoč prebivalci, kar omogoča prenos enakih pristojnosti in nalog na vse pokrajine. Kot smo že poročali, Koroška ne dosega minimuma sto tisoč prebivalcev, zato je v aktualnem predlogu združena s Šaleško, takšna delitev pa razburja župane in prebivalce v obeh regijah. Koroški župani so se na delitev že burno odzvali z mnenjem, da se je delitev velikih občin na več manjših v preteklosti izkazala za dobro potezo, saj se danes občine bolje razvijajo, to pa bi morali, poleg zgodovinskih dejstev in identitete prebivalstva, upoštevati pri ustanavljanju regij.
Na posvetu je predsednik RS Borut Pahor dejal, da delitev pokrajin v javnosti ni naletela na veliko odobravanja, prav tako pa je javnost ne zavrača, kar je dobra popotnica za nadaljevanje po začrtani poti. Tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je dejala, da je predlog delitve pokrajin dovolj dober za nadaljevanje pogovorov, v stranki DeSUS zagovarjajo čim manjše število pokrajin.
Slišati je bilo tudi nekaj kritik na račun delitve pokrajin. Zvone Černač (SDS) je izpostavil, da je bilo precej dela opravljenega že leta 2008, ko je z ustanavljanjem pokrajin začela Janševa vlada. Meni, da bi morali danes nadaljevati tam, kjer so pred dobrim desetletjem končali, kar pa bi bilo za Koroško najbolj ugodno. Prva vlada Janeza Janše je z zakonodajo, ki jo je pripravil takratni minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, opredelila Koroško kot samostojno pokrajino.
Tudi v NSi so mnenja, da osnutek ni optimalen in da podpirajo pokrajine, ki bi imele svojo pokrajinsko identiteto, v SNS pa menijo, da mora delitev temeljiti na zgodovinskih dejstvih.
