Odseljevanje koroškega prebivalstva v velika mesta in bolj razvite regije je problem, s katerim se regija srečuje na obeh straneh meje. Korošci na slovenski strani meje se selijo v Ljubljano ali v Avstrijo, za avstrijske Korošce pa je najbolj priljubljena destinacija Dunaj.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se enajst od dvanajstih občin na Koroškem srečuje z negativnim skupnim prirastom in negativnim skupnim prirastom na tisoč prebivalcev. Kaj to pomeni? Iz regije se izseli več prebivalcev, kot pa se vanjo priseli. To sicer ni nič novega, razlogi so različni: slaba cestna infrastruktura in nepovezanost z ostalo Slovenijo, manj možnosti za zaposlitev izobraženega kadra, slabše plače v primerjavi z osrednjo Slovenijo, pomanjkanje stanovanj – predvsem občinskih, in še bi lahko naštevali.
Če pogledamo skupni prirast na tisoč prebivalcev vidimo, da najbolj izstopa občina Črna na Koroškem. 8,7 prebivalca manj je imela občina v letu 2016, skupno to pomeni 29 izseljenih prebivalcev. Tesno ji sledita občina Mežica z -7,6 prebivalca na tisoč prebivalcev in Vuzenica z -6,4. Pri ostalih občinah so negativni prirasti manjši od -6, še vedno pa so negativni, kar je daleč od pozitivnega slovenskega povprečja, ki znaša 0,8. Edino na Muti je skupni prirast na tisoč prebivalcev pozitiven, predvsem na račun naravnega prirasta – novorojenci so na Muti povečali število prebivalcev za 22, zato beležijo skupen prirast 25. prebivalcev. Točne številke za vsako koroško občino si lahko ogledate v spodnji tabeli.
Tudi na avstrijskem Koroškem se srečujejo z upadom prebivalstva. Dežela Koroška se srečuje z največjim odseljevanjem prebivalstva napram ostalim avstrijskim deželam. Korošci se v želji po boljšemu življenjskemu standardu, boljši zaposlitvi in večjim plačam selijo predvsem na Dunaj ali pa celo iz države. Po podatkih avstrijskega statističnega urada se bo do leta 2080 prebivalstvo na avstrijskem Koroškem zmanjšalo za slabe 4 odstotke, na Dunaju pa bo že leta 2030 več kot dva milijona ljudi.
