Posledice vetroloma so bile na območju Koroške najhujše v črnjanskih gozdovih, poškodovanih je okoli 150 hektarov. Orkanski veter pa je pustil posledice tudi na Najevski lipi.
Še leto dni ni minilo od zadnjega obsežnega vetroloma, ki je razdejal koroške gozdove, je veter v začetku tedna zopet podiral drevje. Najhuje je bilo na območju Črne na Koroškem, prizadetih je skupno okoli 150 hektarov gozda. Divje neurje pa je poškodovalo tudi Najevsko lipo, največjo lipo v Sloveniji, ki raste na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem. Nanjo so popadala sosednja drevesa, po poročanju STA pa ta ni v kritičnem stanju.
Najevska lipa je namreč najdebelejše drevo v Sloveniji, zato je še toliko bolj v ponos Črnjanom in Korošcem. V letu 2006 je obod debla meril 10,70 metra, a je v preteklosti bila še debelejša. Leta 1980 je namreč propadel del debla, pred tem pa debelina mogočne lipe znašala 11,24 metra.
Občine se spopadajo še z decembrskim vetrolomom
Občine in lastniki gozdov pa se še vedno spopadajo s sanacijo decembrskega vetroloma. Ta je na območju Črne na Koroškem uničil skoraj 100 tisoč kubičnih metrov gozda. Po podatkih Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Slovenj Gradec je bila škoda vetroloma 1. oktobra 2018 na Koroškem ocenjena na 380.670 kubičnih metrov, od tega je v zasebnih gozdovih padlo 255.943, v državnih pa 123.736 kubičnih metrov lesa. »Sanacija vetroloma v koroških gozdovih poteka po pričakovanjih, čeprav so bile nekatere napovedi spomladanskih rokov končne sanacije iz slovenske prestolnice zelo optimistične,« je v začetku oktobra za portal e-Koroška pojasnil vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Milan Tretjak.
Županja Črne na Koroškem pa je izrazila nezadovoljstvo nad odnosom države do sanacije, saj obljubljenih sanacijskih sredstev občine niso prejele. Tovornjaki, ki iz gozdov odvažajo velike količine lesa, uničujejo gozdne in občinske ceste, iz občinskega proračuna se izlije veliko denarja za sanacijo. Poleg tega primanjkuje gozdnih cest, otežen je dostop do poškodovanih delov gozdov, posledično je sanacija manj učinkovita.
NK
