Na Koroškem bo junija potekal prav poseben dogodek. Slovenija in Avstrija bosta namreč prvič gostili dirko svetovne enduro serije EWS, pod Peco se bo zbralo na stotine kolesarjev. Najmanj tisoč gostov pričakujejo organizatorji med 23. junijem in 1. julijem, na Koroškem bodo ostali vsaj pet dni. A ne samo to – takšen dogodek, kakršnega je koroškim kolesarjem uspelo pripeljati v Mežiško dolino, lahko na regiji pusti dolgoročne posledice. Kraji, kjer poteka EWS, se razvijajo, rastejo in živijo s kolesarskim turizmom prek celega leta. Vsak kolesar na svetu pozna kraje, kjer poteka svetovni pokal, in vsak bi se rad spustil po progi, kjer tekmujejo najboljši. O dogodku in kolesarskih potencialih smo se pogovarjali z organizatorjem Anejem Štruclom.
Anej, bližata se kolesarski festival Black Hole Bike Fest in svetovni enduro pokal EWS. Takšen festival mora biti precejšen organizacijski zalogaj, glede na velikost vaše ekipe pa še posebej. Kdaj ste začeli s pripravami in koliko ljudi sodeluje pri organizaciji?
Takoj ko smo izvedeli, da smo del svetovnega pokala. V ožji ekipi nas je pet, a brez pomoči širše ekipe – prijateljev in prostovoljcev, ne bi izpeljali niti enega festivala. Celotna ekipa šteje med 60 in 100 ljudi.
Zanimivo je, da je majhni koroški ekipi kolesarjev uspelo v dolino pripeljati tako velik dogodek. Kaj vam, organizatorjem, pomeni ta dosežek?
To si štejemo kot velik uspeh. Že ko smo organizirali prvi enduro dogodek, sem dejal, da je naš cilj organizirati svetovni pokal. Seveda mi nihče ni verjel. A bili smo trmasti in delali naprej in uspelo nam je. Če svetovni pokal še dobro izpeljemo, je lahko to res dober doprinos k turizmu v regiji.
Pa se lokalna politika in turistični ponudniki zavedajo, kaj ste jim pripeljali v dolino?
Da in ne. Podpora občin je letos res pohvalna. Ob prejšnjih festivalih so nas nekatere občine podprle, druge ne, letos pa so se vključile vse štiri občine Mežiške doline. Tudi gostinci se že zavedajo, da bo v času festivala obisk precejšen. A ne moremo obljubiti, da bo prišlo na tisoče ljudi, saj dogodek organiziramo prvič.
Kakšen obisk pa pričakujete?
Samih tekmovalcev na svetovnem pokalu je 400. Ti tekmovalci pridejo na tekmovanje s svojo ekipo, tako da pričakujemo najmanj tisoč ljudi, ki bodo na Koroškem vsaj pet dni. Boljše ekipe so rezervirale tudi po en teden nočitev. Kot zanimivost naj dodam, da je svetovni pokal v Ainsi v Španiji imel tak učinek na okolje, kot da bi regija v oglaševanje investirala pet milijonov evrov.
Zaradi česa je takšen učinek?
Tekmovalci pridejo v kraje prej in raziskujejo regijo. Ko turisti izvedo, da bo v nekem kraju potekal EWS, si prihajajo ogledovat proge, saj je to nekaj posebnega. Proge pri enduru so namreč primerne za večino gorskih kolesarjev, zato so tudi zelo priljubljene. Niso tako zahtevne, kot downhill, poleg tega pa so veliko bolj zanimive kot cross-country. Enduro je kolesarska disciplina, zaradi katere kolesarji potujejo po svetu.
Bi lahko enduro traili v Mežiški dolini poleg profesionalnih kolesarjev privabljali tudi turiste z vsega sveta?
Ravno to je pri enduru dobra stvar. Po tem, ko se EWS zaključi, gredo še turisti pogledat te proge in jih prekolesarijo.
Se srečujete s težavami glede nočitvenih kapacitet? Vemo, da na tem področju Mežiška dolina ni ravno bogata.
Niti ni posebnih težav. Naštel sem namreč, da dolina premore prek 400 postelj, kar ni malo. Res je, da ni enega velikega hotela, ki ga sicer niti ne potrebujemo, je pa mnogo turističnih kmetij, gostišč in penzionov. Po eni strani je dovolj, smo pač zaradi tega drugačni, mogoče celo bolj privlačni. Nočitve tekmovalcev in obiskovalcev pa kombiniramo tudi z avstrijsko Koroško.
Kje poteka sama trasa svetovnega pokala?
Tekmovanje sestavljajo dva dneva treninga in dva dneva tekmovanja. Prvi dan bo start na Peci, dve etapi na Jamnici in nato ena etapa na Peci. Drugi dan je start ponovno na Peci, nato se kolesarji spustijo na Štenge, sledi etapa v Črni na Koroškem skozi jamo in v Mežici. Nato se vrnejo na Peco, kjer bo zadnja etapa. Torej skupno šest etap, ki bodo precej dolge in fizično zahtevne.
Že tvoj oče Dušan je pred desetletji začel s kolesarskim turizmom v Črni na Koroškem. Danes njegovo pot nadaljuješ ti, a v nekoliko širši obliki.
Oče je res postavljal temelje kolesarskemu turizmu v dolini. Leta 1995 je odprl Hotel Krnes v Črni na Koroškem, ki je postal moj drugi dom. Aktivno sem bil povezan z vsem, kar se je v zvezi s kolesarjenjem tam dogajalo. Edina logična pot je bila, da to poskušam nadgrajevati. Brez močne podpore njega, mame Suzane in žene seveda ne bi zmogel.
Kakšne kolesarske potenciale še skriva Koroška regija?
Mislim, da lahko z dobrim delom in povezovanjem postanemo ena največjih svetovnih destinacij. Pozabiti je treba na zavist, ki je pri nas na žalost precej pogosta. Več nas je, ki delamo iste aktivnosti, in če stopimo skupaj, lahko drug drugemu pomagamo. Če bi nam uspelo Jamnico fizično, s progami, povezati Peco in Podpeco, lahko dobimo enega največjih kolesarskih parkov na svetu.
Pri povezovanju Jamnice in Pece pa gre predvsem za povezovanje med vami, Franzem Skukom in Geoparkom Karavanke.
Tako je, povezovanje med nami danes že obstaja, skupaj namreč promocijsko nastopamo. Ko imaš v dolini gosta, mu moraš nekaj ponuditi. Zanimivo bi bilo, če bi lahko preko mejnega prehoda Reht vzpostavili povezave, da bi Peca in Jamnica postali ena enota. Uspeh je v povezovanju, skupaj smo močnejši.
Jon Petek
