Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je največji delež prezgodnjih smrti v letu 2015 pripadal Koroški. 23,1 % umrlih na Koroškem je umrlo pred dopolnjenim 65. letom starosti. Razlogov, zakaj je temu tako, je lahko veliko. Slabši življenjski standard, prisotnost težke industrije, premalo vlaganja države v zdravstvo in nasploh v območje Koroške so eni izmed možnih vzrokov. Za strokovno mnenje o prezgodnjem umiranjem Korošcev pa smo vprašali specialista epidemiologa mag. Evgena Janeta, dr. med., in specialistko za javno zdravje Nedo Hudopisk, dr. med.
Najpogostejši vzroki za smrt na Koroškem
Zakaj je tako in ali nas podatek o najvišjem deležu prezgodnjih smrti v Sloveniji lahko skrbi? Neda Hudopisk, dr. med., specialistka za javno zdravje, pravi: »Enostavno številčno bi lahko rekli, da so v letu 2015 ljudje na Koroškem umirali nekoliko prej kot v Sloveniji zaradi tistih najpogostejših vzrokov smrti. In ti najpogostejši vzroki so neoplazme in srčno-žilna obolenja. Procentualno je bila razlika večja pri primerjavi z umrljivostjo zaradi zunanjih vzrokov (poškodbe, samomori idr.)«
Je kriva težka industrija?
Res je, da so velika podjetja zaposlovalec mnogo Korošcev, in da bi brez njihovega zaposlovanja na Koroškem verjetno vladala dosti hujša revščina. Ampak to terja tudi ceno javnega zdravja. Velika podjetja na Koroškem se večinoma ukvarjajo s težko industrijo, kar pa onesnažuje zrak, ki ga dihamo. Svinec in kadmij sta v Zgornji Mežiški dolini prisotna že stoletja, in tudi danes je to eden izmed problemov, in sicer da je na Koroškem slabša kakovost življenja. Kljub temu da se je v zadnjem desetletju veliko postorilo na področju onesnaženosti okolja s svincem, je na območjih v bližini proizvodnje predelave svinca še vedno težava. Po podatkih NIJZ ima namreč 8 % triletnikov iz Mežice povišane vrednosti svinca v krvi. Pri otrocih je še posebej problematična povišana vrednost, saj zavira delovanje življenjsko pomembnih encimskih sistemov, pri hudih zastrupitvah pa povzroča okvare živčevja in možganov.
Je kriv slab življenjski standard?
Nedavno smo pisali o tem, da več kot polovica Korošcev težko ali zelo težko preživi s svojimi dohodki. Tudi tvegana stopnja revščine je okoli 15-odstotna, kar je za 4 % več kot v Osrednjeslovenski statistični regiji. To, da tudi slabši ekonomski standard vpliva na zdravje, je potrdil epidemiolog, mag. Evgen Janet, dr. med., spec.: »Socialno-ekonomski status, kamor spadajo prihodek, izobrazba, moč in vpliv v družbi, bistveno vpliva na zdravje in s tem tudi na umrljivost. Zanimivo je, da so razlike v umrljivosti zaradi različnega socialno-ekonomskega statusa bolj izrazite tam, kjer je možno prezgodnjo smrt preprečiti. To lahko povezujemo z večjo difuzijo znanja in veščin pri tistih z višjim socialno-ekonomskim statusom.«
Je kriva premajhna državna skrb za zdravje in regijo?
Delež prezgodnje umrljivosti je od leta 2000 pa do 2015. upadel za skoraj 8 %, še vedno pa je problem, da smo v samem vrhu v primerjavi s preostalimi statističnimi regijami. Po mnenju Nede Hudopisk »upadu, ki je pravzaprav precejšen, verjetno botrujejo uspešni preventivni ukrepi tako v zdravstvenem sistemu kot tudi v prometu«. Res je, da je država v zadnjih letih namenila precej sredstev za sanacijo Zgornje Mežiške doline. K večjemu javnemu zdravju prispevajo tudi spremembe, kot sta neosvinčeno gorivo in boljša prometna infrastruktura, čeprav je Koroška glede na današnje prometne standarde v katastrofalnem stanju, in tudi to vzame kakšno mlado življenje več. Evgen Janet pa je zaskrbljen zaradi odstopanja Koroške in pravi, da bi se »za zmanjšanje neenakosti v zdravju morala politika javnega zdravja osredotočiti na to, kako vplivati na redistribucijo širokega nabora virov tistim, ki jih nimajo. Glede na nizko stopnjo razumevanja problema s strani politike in premajhne angažiranosti stroke javnega zdravja, tudi v prihodnje ni pričakovati bistvenih sprememb na bolje.«
Jon Petek
