Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj se je danes udeležila zasedanja Sveta Evropske unije za okolje v Luksemburgu. Ministri so potrdili dvojne Sklepe Sveta, ki predstavljajo pogajalski mandat EU in držav članic za udeležbo na letošnji podnebni konferenci (COP31) in zasedanju pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti (COP17).
Ministri so opravili tudi prvo politično razpravo o predlogu revizije sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za obdobje po letu 2030, ki ga je Evropska komisija predstavila julija letos. Gre za celovito posodobitev sistema za obdobje po letu 2030, predvsem z vidika uskladitve sistema z novim podnebnim ciljem EU za zmanjšanje neto emisij TGP za 90 % do leta 2040 ter zagotavljanja pogojev za boljšo uskladitev ciljev čistega prehoda s konkurenčnostjo evropske industrije.
Ministrica Rifelj je na zasedanju poudarila, da predlog sicer predstavlja korak k boljšemu usklajevanju podnebnih ciljev s konkurenčnostjo in odpornostjo gospodarstva, vendar bodo v nadaljnjih pogajanjih potrebne dodatne prilagoditve. Kot je dejala, je za Slovenijo pomembno, da prenovljeni sistem zmanjšuje stroškovne obremenitve industrije, spodbuja naložbe v čiste tehnologije, preprečuje selitev proizvodnje iz Evropske unije in zagotavlja ustrezne finančne spodbude. Pri tem je treba upoštevati dejanske tehnološke zmožnosti industrije ter ohranjati načelo tehnološke nevtralnosti. Slovenija podpira predlog, da se najmanj polovico nacionalnih prihodkov od prodaje emisijskih kuponov porabi za ukrepe v sektorjih, vključenih v sistem ETS, zlasti za razogljičenje industrije, čisto energijo, energetsko infrastrukturo ter raziskave in inovacije. Ena ključnih prioritet v pogajanjih je ohranitev dostopa Slovenije do sredstev Sklada za modernizacijo tudi po letu 2030. Ministrica mag. Rifelj se je tako tekom Sveta na bilateralnih srečanjih z nekaterimi ministri ter evropskim komisarjem, pristojnim za podnebje Wopkejem Hoekstro zavzela za pravičen dostop Slovenije do finančnih mehanizmov, ki podpirajo energetsko-podnebni prehod.
V nadaljevanju so ministri sprejeli dvojne Sklepe Sveta, ki predstavljajo pogajalsko izhodišče za udeležbo na dveh pomembnejših mednarodnih zasedanjih. Sklepi Sveta za podnebno konferenco COP31, ki bo novembra potekala v Turčiji, izpostavljajo, da trenutna raven izvajanja podnebnih ukrepov na globalni ravni še ne zadostuje za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C, zato bodo ključni konkretni rezultati in pospešeno izvajanje že sprejetih mednarodnih zavez. Slovenija podpira nadaljevanje podnebnega ukrepanja in učinkovito izvajanje Pariškega sporazuma. Posebno pozornost namenja krepitvi prilagajanja na podnebne spremembe ter zagotavljanju podnebne odpornosti. Pomembno je tudi ustrezno naslavljanje izgub in škode, ki nastajajo zaradi posledic podnebnih sprememb.
Ministri so sprejeli tudi skupna izhodišča EU za 17. konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP17), ki bo potekala v Armeniji. Slovenija podpira prizadevanja za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti ter učinkovitejše izvajanje Globalnega okvira za biotsko raznovrstnost. Pri tem poudarja, da mora biti osrednja naloga mednarodne skupnosti pospešeno uresničevanje že dogovorjenih ciljev do leta 2030, ne pa oblikovanje novih zavez. Slovenija se zavzema za povezovanje ukrepov na področjih biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb, voda, onesnaževanja in degradacije zemljišč. Pomembna sta tudi mobilizacija dodatnih finančnih sredstev in zmanjševanje nepotrebnih administrativnih bremen. Ministrica Rifelj je poudarila, da mora biti osrednja prednostna naloga izvajanje že sprejetih zavez ter da izguba biotske raznovrstnosti predstavlja tudi gospodarsko in varnostno tveganje. Ob tem je poudarila, da je pomembno, da imajo države članice predvidljiv in ustrezno uravnotežen dostop do podpornih instrumentov in finančnih skladov EU. Razlike v dostopu do financiranja se namreč prenesejo tudi v razlike v sposobnosti izvajanja skupno dogovorjenih ciljev.
Pod točkami razno se je Slovenija pridružila Poljski pobudi glede vprašanja proizvajalčeve razširjene odgovornosti v okviru Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Ministrica Rifelj je opozorila na potrebo po uravnoteženem izvajanju sistema ter pravične porazdelitve stroškov med vsemi zadevnimi akterji. Poudarila je, da je pred izvajanjem potrebno oceniti širše okoljske in gospodarske posledice prihodnjega sistema.
Ministrstvo za okolje in prostor
