Minilo je tretje leto, odkar je Mladinska iniciativa za 3. razvojno os pričela z aktivnostmi za izgradnjo hitre ceste na Koroško. Na včerajšnji novinarski konferenci so opomnili na mejnike, ki so zaznamovali premike v smeri izgradnje hitre ceste, in predstavili prihajajoče aktivnosti iniciative.
Prelomno leto za hitro cesto
Mladinska iniciativa za 3. razvojno os deluje torej že polna tri leta, v tem obdobju pa so hitro cesto pomaknili precej bližje k realnosti. Verjetno bi do danes dosegli še več, če bi namesto na ignoranco in neposlušnost naleteli na pomoč in sodelovanje s strani vodilnih v Ljubljani. Znano je, da bi se lahko začela cesta graditi že mnogo prej, pred sedanjo vlado in pred ustanovitvijo Mladinske iniciative za 3. razvojno os. Znano je tudi, da bi lahko ta vlada prej začela z aktivnostmi za izgradnjo hitre ceste. Ob prevzemu ministrskega stolčka se Petru Gašperšiču 3. razvojna os ni zdela niti malenkost pomembna, ravno nasprotno – investicija v hitro cesto bi Koroški storila več slabega kot dobrega. Danes pa je podpisan protokol o poteku in izgradnji hitre ceste na Koroško. Ob manjšem sprenevedanju ministra pa bi se to lahko zgodilo že mnogo prej.
V letošnjem letu so se stvari občutno premaknile naprej, vendar zaenkrat samo na papirju. Ob začetku leta je razveselila novica, da je vlada sprejela državni prostorski načrt (DPN) o izgradnji odseka Šentrupert–Velenje. Pozneje, ko je Mladinska iniciativa za 3. razvojno os napovedala Koroško vstajo, je minister, ki govori eno in dela drugo, s Koroško in Savinjsko-šaleško celo pristal na podpis formalnopravne zaveze o izgradnji hitre ceste, za katero je še mesec dni prej govoril, da ni potrebna.
Aktivna prihodnost iniciative
Aktivnosti mladinske iniciative pa hitro tečejo naprej. Na včerajšnji tiskovni konferenci so javnosti sporočili, da je trenutna prioriteta umestitev hitre ceste od Slovenj Gradca pa vse do Holmca. Obeta se tudi nov semafor, ki bo spremljal aktivnosti pristojnih in jih opozarjal na skrajne roke. Pomembno je, da se razbremenijo ceste skozi Dravograd in Slovenj Gradec, so dodali.
V ponedeljek Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os že čaka nov sestanek v Ljubljani, in sicer na Ministrstvu za okolje in prostor RS. Govorili bodo o umeščanju odseka Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec, iniciativa pa se bo zavzemala za takojšnje nadaljevanje sprejema DPN do Dravograda. Vse ostale slovenske regije so že dobile svoje in »prišel je čas, ko smo na vrsti Korošci«, je dodal koordinator iniciative Aljaž Verhovnik.
Problem umestitve ceste se pojavi med Ravnami in Prevaljami
Na Koroškem dodajanje nove, sodobne prometne infrastrukture ovira tudi sama geografska lega, predvsem hribovita Mežiška dolina. Od Slovenj Gradca do Dravograda ter naprej do Raven na Koroškem umestitev ceste ne bi smela predstavljati večjih težav. »Cesta od Dravograda do Raven se lahko umakne na pobočja in se povsem zlije s kraji. Največji problem pa nastane med Ravnami in Prevaljami, ki je skozi leta postalo že nekakšno somestje,« je povedal Verhovnik.
Pogajanja in prosjačenje okrog hitre ceste trajajo že predolgo. Vmes, med Prevaljami in Ravnami, kjer je bila včasih zelo lepa priložnost za potek hitre ceste, je nastala obrtna cona; vsa zemljišča so postala zasebna last, večina je pozidanih. Nove umestitve se tako iščejo drugje.
700 prejemnikov priložnostne kuverte
K aktivnostim za hitro cesto na Koroško se je iniciativi pridružilo tudi Koroško filatelistično društvo; na njihovo pobudo so skupaj izdelali priložnostno kuverto in dopisnico, ki so jo odposlali na 700 različnih naslovov po Sloveniji. Izdelati so želeli tudi priložnostni žig, vendar jih je zavrnila Pošta Slovenije, češ da je iniciativa na nek način politično gibanje. Ob tej priložnosti in tretji obletnici iniciative pa so v avli ravenske občine postavili tudi priložnostno razstavo »Hoč’mo cesto!«.
JP
