Danes se bo na evropskem prvenstvu v nogometu v Nemčiji končal skupinski del tekmovanja. Nogometaši Slovenije so si sinoči že zagotovili igranje v osmini finala, potem ko so se z Anglijo razšli brez zadetkov. S tem so prišli do tretjega zaporednega remija in tretjega mesta v skupini C in se skupaj z Anglijo in Dansko uvrstili naprej. Iz te skupine je izpadla Srbija, ki je prvenstvo končala z dvema točkama na četrtem mestu. Nasprotnik Slovenije bo znan po današnjih tekmah.
Kratka ocena tekem v skupini
Skupinski del tekmovanja je našim nogometašem odlično uspel, zaslužijo si vse pohvale. Gre za izjemen uspeh, ki ga je pred začetkom prvenstva malokdo pričakoval. Slovenija je bila v skupini C ‘autsajder’, saj je na papirju precej nižje rangirana kot so Anglija, Danska in Srbija. Tudi igralski kader omenjenih reprezentanc, še posebej Anglije, je kakovostnejši od naše reprezentance. Toda spet se je pokazalo, kako nepredvidljiv je lahko nogomet.
Že na prvi tekmi proti Danski, ki je našo reprezentanco na zadnji kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na evropsko tekmo nadigrala in premagala, so naši fantje, z izjemo začetka tekme, odigrali zelo kakovostno. Po začetni premoči in hitrem vodstvu Dancev so se zbrali, bili povsem enakovreden, v nekaterih obdobjih igre boljši nasprotnik. Po koncu tekme smo bili mi tisti, ki smo bili bližje zmagi.
Tekma s Srbijo je bila za obe reprezentanci zelo pomembna, morebitna zmaga je obojim praktično prinašala uvrstitev v osmino finala. Na koncu remi, ki je po prikazanem na igrišču najbolj pravičen. S točko pa so bili na koncu lahko bolj zadovoljni Srbi, ki so izenačili globoko v sodniškem podaljšku, po zadnji akciji na tekmi. Razočaranje v slovenskem taboru in med navijači je bilo veliko, kar je glede na razplet tekme povsem razumljivo. Zmaga je bila povsem blizu, končalo se je za nas tragično.
Sinoči pa še tretja, odločilna in ena najpomembnejših tekem v zgodovini slovenskega nogometa. Nasprotnik izredno močen, Anglija ima v svojih vrstah vrhunske nogometaše, ki sodijo v sam svetovni vrh. Začetek tekme je bil zelo obetaven, naši se niso ustrašili renomiranega nasprotnika. Angleži so uspeli prvič zapretiti šele po pol ure igre, polčas je minil brez resnejših priložnosti na obeh straneh. V drugem polčasu pa so takoj prevzeli pobudo, naši fantje so v tem delu igre zelo trpeli, vendar so z disciplinirano, borbeno igro uspeli zdržati do konca in osvojiti ‘zlato’ točko, ki nas vodi v osmino finala.
Tvorec uspeha selektor Matjaž Kek
Največ zaslug za ta uspeh ima ob igralcih gotovo selektor Matjaž Kek s svojim strokovnim vodstom. Na vseh treh tekmah je uspel pripraviti taktiko, ki se je pokazala za zelo uspešno. Ključ uspeha je disciplinirana igra v fazi branjenja z veliko tekanja, zapiranja obeh bokov, pomaganje eden drugemu.
Matjaž Kek je imel zavidno igralsko kariero, v časih, ki so bili popolnoma drugačni od današnjih, predvsem kar se tiče možnosti prestopov v tuje lige. Spremljal sem ga že kot najstnik, potem pa nekajkrat tudi igral proti njemu, ko so se v drugi polovici devetdesetih let nekateri mariborski veterani, ob njem še Lojze Fricelj in Milan Žurman, vrnili v NK Maribor. Igral je na mestu zadnjega moža obrambi oziroma ‘libera’. Odlično je ‘bral’ igro, znal se je postavljati na pravo mesto, prepoznaval igralne situacije. Imel je izjemen strel, pravo ‘bombo’, zelo dobro je izvajal proste strele. Bil je igralsko zelo inteligenten.
Svoje igralske izkušnje in znanje je odlično prenesel v trenersko funkcijo, kjer je ob reprezentančnih žel uspehe tudi kot trener Maribora in Rijeke. Mirne duše lahko napišem, da je eden najboljših slovenskih trenerjev vseh časov. Če gledamo samo uspehe z reprezentanco, celo najboljši. Na klopi je miren, tudi v najbolj napetih trenutkih tekme. Na tiskovnih konferencah govori tekoče, pove bistvo, realno, ne postavlja sebe v prvi plan.
Prednosti in slabosti naše reprezentance
Naši so na treh tekmah prejeli le dva gola, oba iz prekinitev. Enega po metu iz avta, drugega po predložku iz kota. Obakrat je šlo za delček nezbranosti, prepozni reakciji, kar sta nasprotni ekipi uspeli izkoristiti. Iz igre pa gola še nismo prejeli. To se zdi skoraj neverjetno, priča pa predvsem o kakovosti v fazi branjenja, kjer je največji pritisk ob vratarju Oblaku na četvorki Karničnik-Drkušić-Bijol-Janža. Do sedaj so ga prenesli izvrstno, upajmo, da bo še naprej tako. Vsekakor so do sedaj ravno ti igralci najboljši del naše ekipe. Na primer Jude Bellingham, eden najboljših svetovnih nogometašev, sploh ni streljal na naša vrata, niti imel prave akcije! Žal Erik Janža v osmini finala zaradi rumenih kartonov ne bo smel igrati.
Kje so še rezerve? Smatram, da predvsem v fazi napada, na pozicijah krilnih napadalcev. Jan Mlakar je bolj srednji kot krilni napadalec oziroma ‘winger’. Za to igralno pozicijo ima preslab ‘dribling’ in tudi prodor. Tudi Petar Stojanović na drugi strani ni pravi ‘winger’, večino kariere je igral na poziciji desnega bočnega branilca. On je sicer prodornejši od Mlakarja, ogromno teče v obeh smereh. Na teh pozicijah se kot rešitev pojavljata Tomi Horvat, eden najboljših igralcev na tej poziciji v avstrijski Bundesligi, že leta dokazan Benjamin Verbič. Oba sta boljša ‘driblerja’, bolj raznovrstna v fazi napada. Ter seveda Josip Iličić, eden najboljših slovenskih nogometašev vseh časov. Iličića vidim kot alternativo za ‘finiš’ tekme, če bo treba rezultat loviti. Še vedno lahko v igri ena na ena na postavljeno obrambo izpelje kakšno akcijo, ki bi pripeljala do zadetka.
Tudi Benjamin Šeško, trenutno najbolj kakovosten slovenski nogometaš, še ni pokazal vsega svojega bogatega repertoarja. Je pa res, da ga nasprotne obrambe dobro pokrivajo, saj se zavedajo, da potrebuje le delček prostora, da zapreti. Kot se je to zgodilo proti Danski. Drugi napadalec Andraž Šporar je prav tako po svoje še dolžnik, je pa v preteklosti že dokazal, da je lahko nevaren. To se je videlo tudi na tem prvenstvu, na vseh treh dosedanjih tekmah je bil v nekaterih izglednih situacijah za strel na gol ali podajo s strani, zmanjkalo mu je delček hitrosti, koncentracije in natančnosti.
Oba osrednja zvezna igralca, Timi Max Elšnik in Adam Gnezda Čerin, imata prav tako veliko zaslug za dosedanji uspeh. Veliko tečeta, kvalitetno zapirata centralni del igrišča. Kaj se lahko zgodi, če se ta prostor pusti odprt, smo videli v zadnji minuti tekme Hrvaška-Italija. Morda od obeh pogrešam kakšen bolj natančen ‘zadnji pas’ ali čvrstino v dvobojih. Kot alterrnativo na tem mestu vidim predvsem Jona Gorenca Stankovića, ki je po vstopu proti Danski pokazal, zakaj je bil izbran v najboljšo enajsterico minulega avstrijskega prvenstva in zakaj je kapetan Sturma.
Kaj lahko pričakujemo v osmini finala?
Na koncu bi dodal, da smo lahko glede na do sedaj prikazano več kot zadovoljni. Še vedno smo v igri, nekatere bolj slovite reprezentance pa so že izpadle. Tudi presenečenje v osmini finala ni izključeno. V času pisanja tega članka naš nasprotnik še ni znan, toda kdorkoli bo, z našimi fanti ne bo imel lahkega dela. Že do sedaj so na tem prvenstvu storili zelo veliko, uspeh pa se lahko samo še nadgradi. To pomeni, da bodo v osmini finala lahko odigrali dokaj neobremenjeni, z veliko manjšim psihološkim pritiskom kot na včerajšnji tekmi. Zakaj ne bi uspeli tudi v osmimi finala? Bodimo optimisti.
