KGZ za razglasitev naravne nesreče. Ocenjujejo, da je stanje hujše kot leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov
Podatke o stopnji poškodovanosti kmetijskih kultur zaradi suše še zbirajo, a je že jasno, da bo škoda presegla zakonsko določeno mejo za opredelitev naravne nesreče in s tem državni program odprave posledic, je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) po svojih zavodih še zbira podatke o poškodovanosti kmetijskih kultur, predvidoma v torek jih bo posredovala kmetijskemu ministrstvu, je na novinarski konferenci povedal Žveglič in dodal, da so pa podatki več ali manj znani in jasni.
Pričakuje, da bodo pristojne službe sprožile postopke za oceno škode in da bo pripravljen interventni zakon za odpravo posledic. Državna komisija za ocenjevanje škode pripravi končno oceno škode na kmetijskih pridelkih in končno oceno škode na stvareh ter ju pošlje vladi, ki ju potrdi, če škoda presega 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, ter kmetijskemu ministrstvu naloži, da pripravi programa odprave posledic škode.
»Glede na izkušnje lahko rečem, da je stanje hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov, kmetje pa so nato dobili dobrih 10 odstotkov oz. nekaj manj kot sedem milijonov evrov,« je dejal Žveglič in dodal, da čeprav suša še vedno traja, želijo, da se postopek ocenjevanja škode začne takoj oziroma čim prej.
“Kmetijska suša se pojavlja na skoraj vseh območjih Slovenije. To je sicer različno od regije do regije in tudi iz tedna v teden oz. celo iz dneva v dan,” je še dejal.
Prizadete so bolj ali manj vse kulture. Zelo je prizadeta zelenjava, sadovnjaki, poljščine in trajni nasadi. Težava je tudi na travinju. Prva košnja je bil za okoli 30 odstotkov nižja, druga je prav tako zelo slaba.
Koruza na prodnatih, plitkih tleh sploh ni nastavila storžev. Posamezni kmetje to koruzo že pospravljajo. Možnost je, da bi ti kmetje poizkusili še kaj dosejati, kar pa je lahko zaradi neugodnih vremenskih napovedi dodaten strošek kmetij.
Težave bodo imeli tako tudi živinorejci, saj krme ne bo, za dokup pa je zaradi pomanjkanja ta zelo draga.
»Če bodo visoke cene vztrajale, kmetje enostavno ne bodo imeli denarja za dokup krme za osnovno čredo. Odkupne cene namreč ne bodo prenesle tega stroška,” še opozarja Žveglič.
