Pisalo se je leto 2010, ko je koroškemu rokometu, zaradi že poznane gospodarske krize in krize pri dolgoletnemu generalnemu pokrovitelju, že krepko tekla voda v grlo. Takrat se je, še vedno ambiciozni in vrhunsko pripravljeni, kapetan evropskega Gorenja odločil, da prekine pogodbo z matičnim klubom in pride v Slovenj Gradec pomagati mladim fantom in rokometni tradicionalni sredini pri obstanku v ligi in napredku mladih igralcev.
Na povabilo zanesenjakov, lokalnih podjetnikov, podpornikov kluba in takratnega župana g. Matjaža Zanoškarja, je takrat eden izmed zvezdnikov slovenskega rokometa zamenjal varno okolje domačega kluba, za okolje, ki se je dnevno borilo… se dvigovalo in padalo, a na koncu po 11 let boja zopet pripeljalo ime svoje občine v evropska tekmovanja. Veliko presenečenje takrat za rokometno Slovenijo je bil ta prestop. Prestop zaradi katerega si posebno mesto v zgodovini slovenjgraškega športa zasluži tudi g. Matjaž Zajc, ki je takrat iz lastnega žepa pokril mesečna nadomestila, kar celo plačo, za prihod Sebastjana Soviča v Slovenj Gradec. Malokdo to ve, ampak ja, tudi to je ena izmed zgodb, ki si zasluži
posebno mesto v več kot 70-letni zgodovini rokometa v Slovenj Gradcu.
Slovenj Gradec takrat ni zdržal in že naslednjo sezono moral začeti od začetka. Seveda pa je potrebno najprej povedati, da je do tega leta kar nekaj klubov po Sloveniji prenehalo z delovanjem in svoja poslanstva zaključevalo kar sredi sezone. Belomodri si takrat, kljub temu, da so bili dobršen del sezone brez prihodkov, tudi zaradi visoke morale domačih fantov in takrat izkušenega, kasneje že trenerja, Soviča niso dopustili, da bi sezono končali brez boja, sredi sezone. Pošteno so fantje odigrali vse tekme do konca sezone ob podpori malih slovenjgraških podjetnikov, ki so tako rekoč zbirali za gorivo in sendviče, in se po sezoni poslovili od prvoligaškega tekmovanja.
Na jesen 2011 se je začela nova zgodba. Pravzaprav že poleti se je zbralo nekaj zanesenjakov, ustanovilo klub in začelo z delom, predvsem z namenom, da bodo lahko mladi fantje, še posebej otroci, še naprej igrali rokomet. Sovič pa je takrat že zbral kopico, za slovenske rokometne velikane, nezanimivih mladih fantov in začel s projektom vračanja Mestna občina Slovenj Gradec na rokometni zemljevid Slovenije. Malokdo mu je takrat verjel, da lahko ti fantje veliko dosežejo, pa vseeno je, z večinoma domačo ekipo fantov, ki so ob igranju rokometa hodilo v službo oz. šolo, že nekaj let kasneje obstal v prvi ligi, med večinoma profesionalnimi ekipami.
Po dobrem letu premora se je Sovič leta 2019, ko je spoznal, da lahko skupaj s takratnim predsednikom Samom Lampretom veliko naredita za slovenjgraški rokomet, zopet vrnil v klub in ga nekaj mesecev kasneje zopet pripeljal v prvo ligo, po prihodu Ivana Vajdla pa prevzel vlogo pomočnika, ki jo je uspešno upravljal do konca pretekle sezone. Ambicije kluba in potreba bo konstantnem treningu, hkrati pa potrebe Društva rokometna šola Sebastjana Soviča, ki Soviča potrebuje celega, je pripeljalo do tega, da Sovič v naslednji sezoni ne bo sedel na klopi ob trenerju Vajdlu.
Na tem mestu se želimo še enkrat zahvaliti Sebastjanu Soviču za vse, kar je v zadnjih 12 letih naredil za ta klub in to okolje in mu še enkrat sporočamo, kar on pravzaprav že ve, da je to njegov klub in da je pri nas vedno dobrodošel na takšen in drugačen način. Nenazadnje je bil Sovičev podpis eden izmed redkih, takrat leta 2011, na ustanovitvenih dokumentih novega kluba. Ime novega pomočnika boste seveda izvedeli kmalu, vse dokler pa še samo to: SEBA SREČNO DO NOVEGA SNIDENJA!
Avtor: Žiga Bulovič
