Na javni razpis za prva dela na odseku Gaberke se je prijavilo šest konzorcijev, DARS je v fazi preverjanja in ocenjevanja ponudnikov. Ob tem čakajo na pridobitev gradbenega dovoljenja in sprejem poroštvenega zakona.
Prizadevanja za začetek gradnje hitre ceste na Koroško še niso končana, še vedno se bijejo birokratske bitke na več različnih frontah. Medtem ko se za uspešno zaprtje finančne konstrukcije oziroma podlago za financiranje gradnje čaka na sprejem poroštvenega zakona, DARS čaka na gradbeno dovoljenje. Zaenkrat kaže, da bo poroštveni zakon v prihodnjih mesecih sprejet, prav tako pri izdaji gradbenega dovoljenja ne kaže na večje zaplete.
DARS je vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja na odseku Gaberke ministrstvu za okolje in prostor oddal letošnjega julija, trenutno pa čakajo na mnenje direkcije za vode. Gradbeno dovoljenje je namreč pogoj, da se lahko dela na odseku sploh pričnejo.
Ko bo potrjena finančna konstrukcija in pridobljeno gradbeno dovoljenje, bo izbrani izvajalec lahko pričel z delom. Postopki izbire izvajalca pa so zaenkrat še v prvi fazi, DARS preverja in ocenjuje sposobnosti ponudnikov. Na razpis za dela na odseku Gaberke se je po poročanju Slovenske tiskovne agencije prijavilo šest konzorcijev, ki skupno štejejo 16 podjetij. Če po končanem preverjanju ponudnikov ne bo pritožb na izbiro, bodo lahko ti predložili ponudbe, so za STA pojasnili na DARSU.
Letošnjega junija so predstavniki DARS-a Korošcem obljubili, da se bo gradnja na odseku Gaberke začela še letos, kar je zapisano in podpisano tudi v protokolu o gradnji 3. razvojne osi. Protokol sicer veleva začetek gradnje na celotnem severnem delu hitre ceste, kar je zaradi ustavne presoje odseka Šentrupert – Velenje neizvedljivo, saj zaradi zakasnitve potekajo šele postopki projektiranja.
V civilnih iniciativah v Savinjski dolini namreč že dolga leta trdijo, da je bila uredba o državnem prostorskem načrtu sprejeta protiustavno in nezakonito ter da bi realizacija gradnje pripeljala do rušenja mnogih zasebnih objektov. Ustavno sodišče, ki je obravnavalo njihovo zahtevo za presojo, ni ugotovilo nepravilnosti pri sprejemanju DPN-ja. A nekaj možnosti za zmago Savinjčanov še vedno obstaja; v ZCI čakajo še na odločitve računskega sodišča in celjskega upravnega sodišča, na omenjenem skupnem pogovoru so kot eno izmed možnosti navedli tudi pritožbo na evropsko sodišče.
