Miha Kreutz iz Libuč je že vrsto let vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu. Je tudi eden najuspešnejših nogometnih trenerjev med koroškimi Slovenci. V kratkem pogovoru smo se z njim pogovarjali o obeh temah, knjigah in nogometu.
E-Koroška: Že vrsto let ste vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu. Kaj se je spremenilo od takrat, ko ste začeli, pa do danes?
Kreutz: V Mohorjevi knjigarni sem začel delati pred 37 leti. Začetka smo prodajali samo slovenske knjige, nemške knjige smo po želji naročali. To se je v teku časa spremenilo, tako da imamo danes na zalogi več nemških knjig kot slovenskih . Občuten je pa upad prodaje slovenskih knjig. Vzrokov je več, največji je pa ta, da vedno manj Korošcev še govori slovensko.
E-Koroška: Digitalni mediji vse bolj izpodrivajo tiskane knjige. Koliko se tiskane knjige danes sploh še berejo?
Kreutz: Digitalni mediji so seveda vplivali na prodajo knjig. Opažamo, da je prodaja otroških knjig do 12 let konstantna. Od 13 leta pa do 30 let pa prodaja izredno pade. Pozneje se pa nekateri odločijo, da spet sežejo po knjigah.
E-Koroška: Kakšna je bodočnost tiskanih knjig?
Kreutz: Mislim,da knjige ne bodo “izumrle”, ker je zelo veliko ljubiteljev tiskane besede in veliko jih je, ki rajši v roke vzamejo knjigo kot berejo elektronske knjige.
E-Koroška: Koliko knjig letno izide pri Mohorjevi založbi? Katerih prodate več, nemških ali slovenskih? Kateri žanr je najbolj popularen?
Kreutz: Izdamo približno 35 knjig. Več prodamo nemških kot slovenskih. Izdamo precej knjig o slovenski manjšini na Koroškem. Popularni so pa romani in kriminalke.
E-Koroška: Ob Alojzu Jagodiču ste najbolj znan in uspešen nogometni trener med koroškimi Slovenci. Osvojili ste vse naslove prvaka od Koroške lige do 2.razreda, nekatere tudi večkrat. Kako je potekala vaša trenerska pot?
Kreutz: Trenersko pot sem začel pri drugem moštvu SAK-aja( 4 leta), nato v Šmihelu( 1 leto). Po Šmihelu sem pa prevzel Sele( 4 leta)in postal prvak 2.razreda. Nato Pliberk, ki je izpadel iz Regionalne lige. Postali smo takoj Koroški prvaki. Moja nadaljnja pot me je vodila v Dobrlo vas, kjer sem ostal 3 in pol leta. Postali smo prvaki prvega razreda in leto pozneje prvaki podlige ter napredovali v Koroško ligo. Pot me je ponovno vodila nazaj v Sele( 3 leta) in še dvakrat v Pliberk.
E-Koroška: Kateri naslov vam največ pomeni?
Kreutz: Vsi naslovi mi po svoje nekaj pomenijo. Koroški prvak v Pliberku je bilo nekaj
edinstvenega. Prvi teden začetnih priprav na novo sezono sem moral odpovedati, ker ni bilo
dovolj igralcev.Vsi mediji so nas imeli za kandita za izpad. Najbolj emocionalni naslov je bil pa v Dobrli vasi, prvak podlige. Zelo veliko mi pa pomeni eno leto pozneje obstoj v Koroški ligi. Niti največji optimisti niso pričakovali,da bo nam to uspelo- ko smo premagali v zadnjem krogu Pliberk.
E-Koroška: Leta 1992 ste naslov v Koroški ligi osvojili tudi kot igralec. Kako danes gledate na tisto obdobje?
Kreutz: Seveda gledam na to obdobje kot igralec zelo pozitivno. Vsi smo ponosni na to, kar smo tedaj dosegli. Bili smo pa v sezoni 1990/91 tudi že prvaki. Tedaj v Avstriji še ni bilo Regionalne lige, zato smo imeli kvalifikacijski turnir za vstop v 2. Avstrijsko ligo, ki pa nam na žalost obakrat ni uspel.
E-Koroška: Takrat ste v SAK-u igrali pretežno koroški Slovenci?
Kreutz: Na začetku smo imeli samo dva tujca iz Jugoslavije. Po nekaj letih smo pa spremenili statut, da lahko igrajo tudi do 3 nemško govoreči.
E-Koroška: Kljub temu, da ste bili tako uspešni, pa nikoli niste trenirali prve ekipe SAK-a. So vas mogoče kdaj poklicali?
Kreutz: Ne, niso me kdaj poklicali. Dvakrat sem bil menda v ožjem krogu in me zaradi neizkušenosti niso vzeli. Je pa seveda to odločitev kluba.
E-Koroška: Sedaj že nekaj časa niste več dejavni v nogometu. Zakaj?
Kreutz: Zakaj nisem več dejaven je pa čisto enostavno – pomanjkanje časa in pa 45 let v nogometu kot igralec in trener.
E-Koroška: Po vaših stopinjah je šel tudi vaš starejši sin Tomaž, toda kljub nespornemu potencialu ni dosegel tistega, kar bi lahko. Se strinjate?
Kreutz: Se strinjam. Pot nogometaša je odvisna od zunanjih vplivih, najbolj pa od lastne volje. Tisto pa Tomaž ni imel 100%, da bi lahko igral v najvišji ligi.
E-Koroška: Pred kratkim ste znova postali dedek, pomagate kaj pri “varvanju”?
Kreutz: Imam dva vnuka, Paula in Stefana ter vnukinjo Mileno. Seveda zelo rad pomagam pri “varvanju” in mislim, da radi pridejo k bici in dedeju.
