Beg možganov iz nerazvite regije

Koroška se lahko pohvali z najvišjim deležem dijakov med slovenskimi regijami, a delež višješolskih in visokošolskih izobražencev je na Koroškem eden najslabših. Odliv možganov je že dolgo problem regije, mladi izobraženci se iz Ljubljane ali Maribora na Koroško ne vračajo.

Po podatkih Statističnega urada RS je na Koroškem dobrih 5000 učencev, od tega je polovica dijakov in študentov. S tem ima Koroška kar 40 dijakov na tisoč prebivalcev, kar je najvišji delež med slovenskimi regijami. In ti dijaki koroških srednjih šol, katere ponujajo vedno bolj pestro izbiro programov, v veliki večini tudi maturirajo, kar pomeni, da se lahko Koroška pohvali z najvišjim deležem maturantov v Sloveniji. A če pogledamo stopničko višje, nad četrto in peto stopnjo izobrazbe, pa vidimo, da regija več ne prednjači.

Po končani srednji šoli se večina maturantov odloči za študij izven regije, saj je na Koroškem izbira višješolskih programov precej skopa. Najbolj priljubljeni študijski destinaciji sta seveda Ljubljana in Maribor. Pogosto se zgodi, da se študentje po uspešno opravljeni diplomi ali magisteriju na Koroško sploh ne vrnejo več, ker druge, bolj razvite regije ponujajo boljše zaposlitvene možnosti, še posebno za družboslovce, in seveda tudi višje plače. In takšen odliv možganov se na Koroškem precej občuti.

Čez 400 let bo Koroška izpraznjena

Med prebivalci v starostni skupini od 25 do 64 let je le 22 odstotkov višješolsko ali visokošolsko izobraženih. Podatek Koroško uvršča med tri najslabše izobražene regije v Sloveniji. In če ob tem pogledamo še selitveni prirast, vidimo, da je tudi ta med tremi najbolj negativnimi med regijami. S takšnim odlivom prebivalstva oziroma begom možganov se je po ugotovitvah Mladinske iniciative za 3. razvojno os število prebivalcev na Koroškem v zadnjih 15 letih zmanjšalo za 3,8 odstotka, kar znaša četrt odstotka letno. Zaskrbljujoč je podatek, da se je v zadnjih 25 letih s Koroške odselilo kar 36,8 odstotka mladega prebivalstva.

Dolgoročno zmanjševanje in staranje prebivalstva (koroška demografska slika ima namreč obliko žare) je objektiven kazalnik nerazvitosti območja. Naj dodamo še zanimiv izračun Mladinske iniciative za 3. razvojno os, ki za današnje generacije sicer ni tako zaskrbljujoč –  izračunali so, da bi se s takšnim tempom odseljevanja regija do leta 2417 popolnoma izpraznila.

NK