Skrivnost koroške črne Marije

Mnogo je katoliških cerkva po Sloveniji in po svetu, vsaka ima svojo zgodbo in zgodovino. Izjemno malo pa je tako skrivnostnih in privlačnih, kot je cerkev sv. Ane v Koprivni nad Črno na Koroškem. V njej je namreč kip zelo redke in edinstvene temnopolte Marije. Še vedno pa je črna Marija v Koprivni toliko odmaknjena od prve vasi in toliko medijsko neizpostavljena, da njenega obstoja ne poznajo niti ljudje na Koroškem, kaj šele drugod. O črni Mariji smo se pogovarjali s črnjanskim duhovnikom Tonetom Vriskom, ki nam je pojasnil, kako se je temnopolta Marija znašla v Koprivni nad Črno.

Skrivnostna podoba, skrita v biseru koroške narave

Ko smo se podali na pot k cerkvi sv. Ane v Koprivno, o črni Mariji nismo vedeli praktično ničesar. Na spletu se ta koroški sakralni biser skorajda nikjer ne omenja, tudi v knjigah in drugih zapisih težko pridemo do podatka, kako in zakaj je daleč nad Črno na Koroškem v stari cerkvi skrita črna Marija.

Iz Črne na Koroškem proti cerkvi sv. Ane vodi dobrih 15 kilometrov dolga cesta, ki se precej strmo vzpenja do 1200 metrov nadmorske višine. Stoji na kmečkem posestvu, po domače pri Jelenu, razgledi od tam pa so imenitni. Na eno stran mogočna stena Raduhe, na drugo avstrijski vrh Pece Bistriška špica, vmes pa dolina Koprivne in prelepi koroški gozdovi. Gospodar pri Jelenu nas toplo sprejme nam najprej razkaže svojo lepo urejeno posest. V neposredni bližini cerkve stojita tudi Jelenova kašča, ki naj bi bila po pričevanju stara več kot 500 let, in mogočna lipa, stara vsaj 400 let, obseg katere pa meri kar 450 centimetrov.

»Pri kmetiji Jelen je zanimiva kašča, ki je po pričevanju domačih stara čez 500 let, čeprav letnice ni nikjer nobene, je njen lastnik prepričan o njeni starosti. Nad vhodnimi vrati v kaščo je zanimiva zvezda, ki je bila po pripovedovanju prej na zvoniku sv. Ane, ki pa so jo ob obnovi zvonika odstranili in jo je lastnik kmetije dal na svojo kaščo.« Vir: http://www.kleindenkmaeler.at/detajl/jelenova_kaa_koprivna

Gospodar nam zaupa ključe od vhodnih vrat sv. Ane in takoj, ko vstopimo v skromno cerkev na vrhu koprivskega hriba, uzremo črno Marijo. In ona nas. Gleda namreč proti vhodnim vratom in opazi vsakega, ki vstopi v prostore sv. Ane. Črna polt, črni lasje in zlata obleka krasijo koroško tako imenovano črno Marijo, ki v naročju pestuje prav tako črnega Jezusa. Ker zgodbe o koprivski črni Mariji ne poznamo, se odpravimo nazaj proti Črni poiskat duhovnika Toneta Vriska. Vmes se ustavimo še pri priljubljeni planinski postojanki pri kmetiji Kumer, kjer nas v vročem popoldnevu sredi vročinskega vala postrežejo s hladno pijačo.

Verniki iz Koprivne so se odpravili na Jakobovo romarsko pot

Tudi duhovnik Tone Vrisk nas z veseljem sprejme in spregovori o tej črni koroški znamenitosti. Najprej pove, da zapisi o obstoju cerkve sv. Ane segajo v leto 1500. Cerkev spada pod sosednjo župnijo v Koprivni in pod župnijsko cerkev sv. Jakoba. »Na poti sv. Jakoba je največ cerkva posvečenih prav svetniku Jakobu, vse od svete dežele Izraela pa preko naših dežel do Compostele v Španiji.« Jakobova pot je namreč ena izmed najtežjih romarskih poti na svetu. Tisti, ki pa so jo uspeli premagati, pa si želijo samo to, da bi jo lahko še enkrat, pove Vrisk. »Ravno prejle sem prejel sporočilo od dveh domačinov z Jakobove romarske poti. Pot je dolga približno 800 kilometrov in je ena najslavnejših romarskih poti na svetu. Tudi v prejšnjih časih so ljudje hodili na božja pota, ne samo danes, pa čeprav je bila pot premagana peš ali s konji; bolj premožni verniki so pač imeli več ugodja na poti.«

»Tako so se tudi naši verniki iz župnije v Koprivni okoli leta 1600 odpravili na božjo pot sv. Jakoba in domov prinesli spomin v obliki kipa črne Marije, ki je sedaj v cerkvi sv. Ane. Kip bi moral prvotno stati v župnijski cerkvi sv. Jakoba, vendar so v tistem času zelo častili sv. Ano, poleg tega pa je Ana mati Marije,« pove duhovnik Vrisk.

Črne Marije torej ne nastajajo zaradi kakšnega posebnega namena, vsaka pa ima svojo zgodbo. Denimo v Einsiedelnu v Švici je stala lesena cerkev. Ko jo je ogenj uničil in ko je vse pogorelo do tal, je sredi ognja in pepela ostal Marijin kip. Nepoškodovan in potemnjen. In takšnega so ga tudi pustili. »Marsikdo bi pomislil, da pri nastajanju teh kipov obstaja neka osnova, da so izdelani in poslikani po nekem ustaljenem kopitu, vendar tega ni. Vsak kip nosi svojo zgodbo. Koprivska črna Marija je pač spomin na božjo pot sv. Jakoba, ki so ga prinesli naši romarji.«

Komunizem je uničeval zgodovinske stavbe in predmete

Seveda pa bivši režim ni podpiral krščanske vere, ni spoštoval več stoletij starih in pomembnih zgodovinskih objektov, ki so na človeštvu in civilizaciji, kot jo poznamo danes, pustili izjemen pečat. Ravno nasprotno – sakralne objekte so načrtno zanemarjali, celo uničevali. Tone Vrisk se ob tem zgraža, kako so lahko na Kočevskem uničili več sto cerkva. »To, kar se je dogajalo pri nas, se ni nikjer na svetu.« Duhovnike so tudi zapirali in ubijali, saj naj bi z umorom duhovnika preprečili, da bi se vera širila in še naprej »okuževala« prebivalstvo. Kot kaplan pa je bil zaprt tudi Vrisk.

»Ko sem prišel v Črno, je bila cerkev sv. Ane v izjemno slabem stanju. Po letu 1970 je praktično vse čakalo na obnovo. Grozno je bilo, s kakšnimi težavami smo se soočali pri obnovi v času komunizma, vendar nam je vse uspelo obnoviti.« Tudi kip črne Marije ni bil v dobrem stanju, a so ga spravili v red, da je takšen, kot je danes. »Kip črne Marije je bil že sedemkrat pobarvan. Ljudje so ga barvali kar sami. Pozneje pa smo ga dali urediti v mariborsko restavratorsko delavnico, tam pa so res na najboljši možen način zadeli original črne in zlate barve.«

Tujci zgodovino in vero mnogo bolj spoštujejo kot Slovenci

»K cerkvi sv. Ane prihajajo ljudje iz celotne Evrope in iščejo, kje je še kakšna črna Marija. V zadnjih letih, odkar je kraj obnovljen, je cerkev zelo obiskana. Skoraj ne mine dan, da si je ne bi kdo ogledal. Predvsem pa k cerkvi prihajajo gostje oziroma verniki in turisti iz sosednje Avstrije.« Avstrijci v hotelih na avstrijskem Koroškem organizirajo enodnevne izlete do cerkve sv. Ane. Ob tem pa se poraja vprašanje, zakaj so Avstrijci toliko bolj spoštljivi do cerkva in sakralnih objektov, in zakaj jih to toliko bolj pritegnejo kot pa Slovence.

»Sv. Ana je zaveznica deklet, žena, družin, vzgoje. Če pogledamo Avstrijce, vidimo, kakšna sta njihova vzgoja in odnos do sakralnih objektov oziroma predmetov. Vedno imajo spoštljiv odnos. Tudi država, šola, skratka vse, spoštuje in živi z vero in Cerkvijo,« pove Vrisk in ob tem doda, da je slovenski narod še vedno kontaminiran z ideologijo prejšnjega režima, kjer se je cerkev označevalo kot nekaj slabega.

Avstrijci torej cerkev sv. Ane in lepote slovenske Koroške turistično bolje tržijo kot pa Korošci sami. Izjemno lepa koprivska narava in dolina, ki se vije med Peco in Olševo, se med turističnimi atrakcijami Koroške zelo redko pojavi, če sploh se. Do sv. Ane bi lahko zelo lepo tržili romarsko pot, kot jo denimo tržijo Avstrijci v Globasnici na goro svete Eme. Mogoče pa je črna Marija ravno zaradi te turistične neprepoznavnosti še toliko bolj mistična in skrivnostna.

Jon Petek