Koroška proga, ki že desetletja žalostno propada, ima poleg skromnega voznega reda tudi najmanjše dovoljene omejitve hitrosti vlakov. Te namreč na relaciji od Prevalj do Maribora ne presežejo 70 kilometrov na uro, vlaki pa ustavljajo na postajah, ki so že v prejšnjem stoletju kričale po obnovi.
Medtem ko se nekaj kilometrov čez koroško mejo odvija prava železniška revolucija, ostaja slovenska stran Koroške izjemno infrastrukturno podhranjena. Ob običajnem delovnem dnevu vlak iz Maribora na Prevalje pripelje komaj štirikrat, ob nedeljah pa to relacijo prepelje zgolj en vlak. Prav tako so nesprejemljivi tudi potovalni časi, ki jih vlak porabi za pot od Maribora do Prevalj. Zaenkrat je povprečna hitrost na Koroški progi 42 kilometrov na uro, kar pomeni, da iz Prevalj v Maribor potujemo približno dve uri. Povsem neprivlačno prevozno sredstvo, saj z avtom to razdaljo premagamo v polovičnem času.
Na spletni strani Slovenskih železnic sta objavljena dokumenta, ki prikazujeta stanje železniških prog in postaj po Sloveniji. Iz tabel je razvidno, da so na Koroškem najpočasnejše proge v Sloveniji, potniki pa na vlake in iz njih izstopajo na zastarelih železniških postajah.
Železniške postaje iz prejšnjega stoletja
Na Koroškem izstopata tudi dotrajanost in zastarelost železniških postaj. Skoraj vse slovenske železniške postaje so opremljene z elektro-relejno signalnovarnostno napravo, na Koroškem pa večina postaj, z izjemo Dravograda, uporablja zastarele tehnologije.
Postajo na Ravnah na Koroškem so Slovenske železnice že leta 2014 označile kot neprimerno in dotrajano, a spremembe do danes še niso vidne. Postaja je tarča vandalizma, do nje vodi makadamska pot, v bližini ni primernega parkirišča, in še bi lahko naštevali. Za primerjavo in dokaz vzemimo železniško postajo v prvi avstrijski občini za mejnim prehodom Holmec. Pliberška postaja je opremljena s parkiriščem, podhodom za prečkanje ceste, prihode in odhode vlakov prikazujejo digitalni zasloni, na peron pa se pripeljemo z dvigalom.
Razlika je ogromna, čeprav je pliberška postaja le streljaj oddaljena od ravenske. Ravno dovolj, da se obrobno železnico, kraj in regijo obravnava nekoliko manj mačehovsko, in ravno dovolj, da infrastrukturni minister ni poln praznih obljub, njegovo ministrstvo pa v koroško infrastrukturo vlaga le, če od drugih “pomembnejših” projektov ostane kaj denarja.
NK
