Koroška – razdeljena med dve državi, a z istim narodnim spominom – danes postaja simbol tihega izginjanja slovenske prisotnosti iz pokrajine, ki je bila stoletja dom slovenskega človeka. Na avstrijskem Koroškem so v zadnjih desetletjih posamezniki iz vrst slovenske manjšine vse težje obdržali stik z zemljo svojih prednikov. Bogati tuji kupci z neprimerljivo večjo kupno močjo prevzemajo kmetije, gozdove in vodne vire,medtem ko se slovenska beseda vse redkeje sliši po vaseh, ki so še kakšno generacijo nazaj bile srce narodne pripadnosti.
Zemlja ni le ekonomska kategorija – je temelj identitete, prostora, jezika, kulture in suverenosti. Ko zemljo izgubiš, izgubiš tudi možnost, da se vanjo znova ukoreniniš. O tem ni mogoče govoriti zgolj z vidika trga in kapitala. Gre za vprašanje narodne
prihodnosti. Slovenska zemlja – tako v Avstriji kot v Sloveniji – ne sme biti razumljena le kot geografski pojem, ampak mora ostati prostor, v katerem bo živel slovenski človek, ki bo govoril slovenski jezik, gojil tradicijo in ohranjal kulturno dediščino.
Zato je še toliko bolj pomembno, da si država – skupaj z lokalnimi skupnostmi, manjšinskimi organizacijami in posamezniki – prizadeva za zaščito obmejnega prostora in slovenskega naselitvenega območja. Ta prizadevanja so bila osrednja tema nedavnega strokovnega posveta, ki ga je organizirala Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Osrednja tema posveta je bila potreba po zaščiti kmetijskih zemljišč pred razprodajo in degradacijo, s posebnim poudarkom na območjih ob državni meji in v zamejstvu, kjer prodaja zemlje tujcem ter krčenje slovenskega naselitvenega prostora že vrsto let ogrožata prehransko suverenost, poseljenost in narodno identiteto.
Uvodoma je udeležence nagovoril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS, ki je izpostavil, da ima Slovenija omejene površine kmetijskih zemljišč, zato je njihovo skrbno upravljanje nujno. »Kmetijstvo pomeni delovna mesta, hrano in poseljenost podeželja. Če želimo preprečiti prekomerno centralizacijo in izumiranje obmejnih krajev, moramo zagotoviti, da zemlja ostane v slovenskih rokah,« je poudaril. Spomnil je, da so bili kmetje v času osamosvajanja pomemben del narodovega temelja, danes pa so tisti, ki ohranjajo slovensko prisotnost na obrobjih države. Zato je predlagal preučitev zakonodajnih možnosti za dodatno zaščito zemljišč na teh območjih.
predsednik Marko Lotrič
Predsednik komisije Branko Tomažič je zastavil ključno vprašanje: »Ali smo Slovenci še sposobni in pripravljeni varovati svojo zemljo?« Ob tem je bil kritičen do pomanjkanja državotvorne zavesti in neodzivnosti institucij ob prodaji zemljišč tujcem. Omenil je primer iz Goriških Brd, kjer je država zavrnila odkup 16 hektarjev obmejnega zemljišča zaradi manjše cenovne razlike. Po njegovem mnenju bi moral Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS imeti zakonsko obveznost odkupa strateško pomembnih parcel, nadzor nad prodajo pa bi moral biti sistemsko urejen.
Direktorica sklada mag. Irena Tušar je opozorila, da si sklad že zdaj prizadeva za povečanje državnega lastništva kmetijskih zemljišč v 10-kilometrskem obmejnem pasu, kjer želijo preprečiti zaraščanje in spodbujati prehransko varnost. »Vlada bi morala okrepiti obstoječo politiko prioritetnih nakupov v teh območjih, saj trend nakupov narašča in zanimanje tujcev ostaja visoko,« je povedala.
Predstavnik Geodetske uprave RS Franc Ravnihar je predstavil geodetske evidence, ki omogočajo spremljanje lastništva in rabe zemljišč. Opozoril je, da državna meja s Hrvaško še vedno ni označena v naravi, kar povzroča dodatne pravne zaplete na nekaterih območjih.
Zgodovinar prof. ddr. Igor Grdina je v prispevku Zgodovinska stvarnost kot gradivo za premislek poudaril, da sta zemlja in jezik ključna elementa narodne identitete, ki ju je ob izgubi nemogoče nadomestiti. Spomnil je na agrarne reforme po drugi svetovni
vojni, ki so uničile tržno kmetijstvo in ustvarile dolgoletne posledice. »Ko izgubimo zemljo in jezik, izgubimo narod,« je bil jasen.
Zgodovinsko dimenzijo izgube slovenskega prostora je predstavil tudi izr. prof. dr. Gorazd Bunc, ki je opozoril, da smo v zadnjih 1200 letih zaradi tuje oblasti, asimilacije in nezadostne narodne zavesti izgubili velik del naselitvenega ozemlja.
»Krčenje slovenskega prostora se nadaljuje, saj zaradi pravil EU prepoved prodaje tujcem ni mogoča, a država vseeno lahko oblikuje učinkovito strategijo,« je dejal.
Zgodovinar prof. dr. Stane Granda je kritiziral dolgotrajno odsotnost prave agrarne politike, ki bi podpirala malega kmeta. »Zadnji, ki je reševal slovenskega kmeta, je bil Ivan Oman. Danes nimamo več kmetijske politike – imamo samo administracijo,« je opozoril.
Pisatelj in dramatik Tone Partljič je v svojem prispevku spomnil, da so meje jezika tudi meje narodne biti. »Če po hribih ne bo več Slovencev, kdo bo še pel slovenske pesmi?« je vprašal. Kritičen je bil do rabe angleščine na univerzah in pretirano prisotnost tujih napisov, ki zmanjšujejo javno rabo slovenskega jezika.
Tudi Borut Korun je opozoril na postopno krčenje slovenskega narodnega ozemlja z legalnim nakupom zemljišč s strani tujcev, kar se dogaja od vstopa Slovenije v EU. Kot ključno napako je označil črtanje 68. člena Ustave, ki je prepovedoval prodajo
nepremičnin tujcem.
Nekdanji podpredsednik vlade Marjan Podobnik je poudaril pomen lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. »Namesto, da za prehrano v vrtcih in bolnišnicah porabljamo 300 milijonov evrov za uvoženo hrano, bi lahko s tem denarjem podprli kmetije na obmejnih območjih,« je predlagal.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je opozoril na demografsko ogroženost slovenskih krajev, kot so Sele, kjer tujci kupujejo gozdove in zemljo z vodnimi viri, posledično pa se spreminja tudi jezikovna podoba krajev. Izpostavil je, da Avstrija še vedno ne izpolnjuje določb 7. člena Avstrijske državne pogodbe, kar vodi v prisilno asimilacijo slovenske manjšine.
Odvetnik mag. Rudi Vouk je v pisnem prispevku predlagal ustanovitev posebnega sklada, ki bi slovenskim kupcem v obmejnih območjih nudil poceni kredite za nakup zemljišč. Po njegovem bi sklad lahko podpiral tudi dvojezična podjetja ter okrepil
slovensko prisotnost na meji.
Mag. Vladimir Smrtnik, podžupan Občine Bistrica nad Pliberkom, je predstavil podatke o izseljevanju Slovencev iz domačih vasi v urbana središča. Opozoril je, da slovenske vasi izginjajo in da je za njihovo ohranitev nujna okrepitev infrastrukture ter črpanje evropskih sredstev za krepitev življenjskega prostora narodne skupnosti.
Posvet sta povezovala Branko Tomažič in Franc Pukšič, dolgoletni poznavalec odnosov s Slovenci v zamejstvu. Ob zaključku posveta je bilo jasno, da se varovanje kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture ob meji ne nanaša zgolj na zemljiško politiko, ampak na bistvena vprašanja narodne prihodnosti, prehranske suverenosti in kulturne identitete slovenskega naroda.
M.P.
