Preverili smo, kakšen koeficient razvitosti občine je Ministrstvo za finance RS dodelilo dvanajstim koroškim občinam. Občine Mežiške doline so nadpovprečno razvite, medtem ko je večina občin Dravske doline pod povprečjem.
Vlada je konec minulega leta sprejela Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin, Ministrstvo za finance RS pa je na podlagi določb uredbe občinam določilo koeficiente razvitosti, ki se uporabljajo kot merilo za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna. Za določitev omenjenega koeficienta se upoštevajo kazalniki, razdeljeni v tri skupine; to so kazalniki razvitosti občine, kazalniki ogroženosti občine in kazalniki razvojnih možnosti občine.
Kazalnik razvitosti občine se določi na osnovi bruto dodane vrednosti gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca občine in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva. Kazalniki ogroženosti občine so indeks staranja prebivalstva občine, stopnja registrirane brezposelnosti na območju občine in stopnja delovne aktivnosti, kazalniki razvojnih možnosti pa so poseljenost občine, delež območij Natura 2000 v občini, opremljenost s kulturno infrastrukturo ter delež prebivalcev, ki imajo priključek na javno kanalizacijo.
Nadpovprečna Mežiška, podpovprečna Dravska dolina
Zgoraj našteti kazalniki torej tvorijo koeficient, s katerim se določa stopnja razvitosti občine. Preverili smo, kakšno vrednost koeficienta so prejele koroške občine.
Povprečni koeficient vseh slovenskih občin je 1,00. Iz tabele je razvidno, da je polovica koroških občin prejela nadpovprečen koeficient, najvišjega med vsemi Občina Mežica. Občini Mislinja in Črna na Koroškem se uvrščata v slovensko povprečje, medtem ko so Muta, Vuzenica, Podvelka in Ribnica na Pohorju pod povprečjem. Zanimiv je podatek, da so nadpovprečno razvite občine Mežiške in Mislinjske doline, občine v Dravski dolini, z izjemo Dravograda in Radelj ob Dravi, pa imajo podpovprečno razvitost.
NK
