Svet Koroške regije se je na zadnji seji seznanil s projektnim predlogom za vzpostavitev zavetišča za zapuščene živali na območju Koroške. Čeprav Koroška zavetišče potrebuje, je investicija zaenkrat še pod vprašajem, predvsem zaradi visokih stroškov za občine.
»Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Izpolnjevanje predpisanih pogojev za začetek delovanja zavetišča ugotavlja upravni organ, pristojen za veterinarstvo, v upravnem postopku,« je zapisano v Zakonu o zaščiti živali, ki je bil povod in podlaga za predlog vzpostavitve zavetišča s strani radeljskega župana Alana Bukovnika. Idejo so župani na februarski seji Sveta Koroške regije pozitivno sprejeli in pooblastili RRA, da izvaja aktivnosti do morebitne vzpostavitve.
RRA Koroška je do zadnje seje regijskega sveta pripravila obsežno analizo in projektni predlog za investicijo zavetišča, zajeli so tudi okvirno finančno konstrukcijo projekta, ki bi ga v celoti financirale koroške občine, pooblaščeni upravljavec zavetišča pa bi bilo skupno komunalno podjetje Kocerod. Celotna investicija bi občine stala dobrih 600 tisoč evrov, višina sofinanciranja posamezne občine pa bi bila odvisna od števila prebivalcev in števila registriranih psov v občini. Torej: največja koroška občina bo prispevala največ, najmanjša pa najmanj sredstev.
Investicija bi Občino Slovenj Gradec kot največjo občino z največ registriranimi psi najbolj bremenila. Njihov občinski proračun bi prevzel kar 23,45 odstotka celotne investicije, kar znaša več kot 140 tisoč evrov. »Predlog za vzpostavitev zavetišča ni slab, potrebe so občutne,« pravi slovenjgraški župan in predsedujoči Svetu Koroške regije Andrej Čas, a skrbi ga, da bi bilo finančno breme investicije za proračun previsoko, posledično bi to pomenilo višje stroške za lokalno skupnost. »Če bi se našel zasebni investitor, bi z veseljem sodelovali pri aktivnostih in skrbi za živali. Mislim, da je investicija prevelika tudi za druge občine,« je še dejal. Občine namreč že danes plačujejo nekatere veterinarske storitve in prevoze zapuščenih živalih, kar na letni ravni nanese skupno 29 tisoč evrov, od tega več kot polovico vseh stroškov pokrivata občini Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem.
Finance manj skrbijo pobudnika predloga vzpostavitve zavetišča, župana Občine Radlje ob Dravi, Alana Bukovnika. Upa, da se bodo župani s predlogom vzpostavitve kljub visokim stroškom vendarle strinjali, saj je mnenja, da so tovrstne storitve za živali pomembnejše od proračuna. “Ne smemo gledati na stroške, ko govorimo o življenju ubogih živali,” pravi Bukovnik. Prihodnost zavetišča bo bolj jasna na eni izmed prihodnjih sej Sveta Koroške regije, naslednja bo predvidoma že jeseni.
JP
