Tujcem na stotine novih dovoljenj za prebivanje in delo v Mežiški dolini

© Can Stock Photo / nito

Preko 400 dovoljenj za prebivanje ali delo je bilo tujcem v minulem letu izdanih na območju Mežiške doline. Kje tiči razlog za priseljevanje tujcev? Ali lahko tujci pridobijo občinska stanovanja? Kakšne možnosti vključitve v okolje imajo njihovi otroci?

»Pisanje župana ene od slovenskih občin v zvezi z rastjo števila tujcev v Sloveniji me je spodbudilo, da postavim nekaj vprašanj,« je razlog za svetniško vprašanje ravenskemu županu Tomažu Roženu podal občinski svetnik Igor Oder. Zanimalo ga je, če ima občina pregled nad izdanimi bivalnimi dovoljenji za prebivanje tujcev, koliko dovoljenj je že bilo izdanih in kako občina tujcem dovoljuje stanovanja ter kako poteka integracija otrok tujcev v okolje občine.

Občina Odru odgovarja, da so pridobili podatke Upravne enote Ravne na Koroškem, ki pa ne razpolaga s podatki po posameznih občinah pač pa le s podatki za celotno območje, ki ga UE Ravne na Koroškem pokriva. Torej, vse štiri občine (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem) v Mežiški dolini.

Največ izdanih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo

V letu 2017 je UE Ravne na Koroškem izdala 197 enotnih dovoljenj za prebivanje in delo. »Enotno dovoljenje tujcem iz tretjih držav omogoča vstop v našo državo ter bivanje, zaposlitev in delo v Sloveniji. S tem je prosilcem za dovoljenje omogočen enostavnejši postopek pri upravni enoti po načelu: vse na enem mestu,« pojasnjuje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in dodaja, da tujci, ki v Slovenijo pridejo z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, torej ne potrebujejo več dveh različnih dovoljenj – dovoljenja za prebivanje, ki so ga prej izdajale samo upravne enote in delovnega dovoljenja, ki so ga izdajali samo na Zavodu za zaposlovanje.

Enotnih dovoljenj je bilo izdanih največ, sledijo jim dovoljenja za začasno prebivanje tujca, državljana tretje države, katerih je UE Ravne na Koroškem izdala 173. Ko tujec vloži prošnjo za začasno prebivanje v Sloveniji, se mu lahko na podlagi vloge, oddane diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu RS v tujini, izda le začasno dovoljenje. Dovoljenje za stalno prebivanje tujca, kakršnih je UE Ravne na Koroškem v minulem letu izdala 94, pa lahko tujec pridobi, če je na podlagi dovoljenja začasnega prebivanja neprekinjeno zakonito prebival v Sloveniji.

(Pre)nizke plače odganjajo Slovence in privabljajo tujce

Velika podjetja, kot sta denimo SIJ Metal Ravne in TAB, zaposlujeta vedno večje število tujcev, predvsem državljanov iz tretjih držav, kot so Bosna in Hercegovina, Makedonija, Albanija. Ker podjetja delavcem v proizvodnji ponujajo zgolj minimalno bruto mesečno osnovo, si Slovenci, če le lahko, poiščejo delo v tujini – najpogosteje kar čez mejo, v sosednji Avstriji. S tem se odpirajo nova delovna mesta za tujce, ki pa jim minimalna slovenska plača vseeno omogoča dosti boljši standard, kot v domači državi. Tujci, ki se preselijo v eno izmed občin v Mežiški dolini pa seveda potrebujejo stanovanje. »Pri dodeljevanju stanovanj v najem se uporablja Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki v 1. točki 3. člena določa splošne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, da je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja. Prva alineja določa, da mora imeti državljanstvo Republike Slovenije, druga pa, da mora prosilec imeti stalno prebivališče v občini,« so v odgovoru Igorju Odru zapisali na občini Ravne na Koroškem. Tujci, ki pridejo v Slovenijo oziroma Mežiško dolino na delo z enim izmed dovoljenj, niso upravičeni do neprofitnih občinskih stanovanj. Ko gre pa za integracijo otrok tujcev in njihovo izobraževanje, pa so zakonska določila bolj mila. Otrok tujca, ki živi v eni izmed občin, ima pravico do vpisa v osnovno šolo. Prvo leto šolanja je neocenjen in napreduje v naslednji razred, kjer pa že pridobiva ocene. Poleg tega ima prvi dve leti šolanja še dodatni pouk slovenščine, še pojasnjujejo na ravenski občini.

JP