Eurostat je te dni glede zdravja Evropejcev postregel z zelo alarmantnimi podatki, znotraj katerih se najdemo tudi Slovenci, žal z zelo negativno statistiko. Glede obolevnosti z rakom je Slovenija namreč uvrščena na prvo mesto. Podatki Eurostata so za leto 2015 in v tem letu je v Evropski uniji za rakom umrlo 1,3 milijona Evropejcev, v istem letu je po Eurostatovih podatkih zaradi raka umrlo tudi 19.756 Slovencev in glede na število prebivalcev nas ta črna statistika uvršča na prvo mesto.
Umrljivost Korošcev daleč nad državnim povprečjem
Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je znotraj Slovenije, ki je na prvem mestu po umrljivosti za rakom v Evropski uniji, koroška statistična regija na marsikaterem področju obolenj z rakom daleč nad povprečjem Slovenije. V publikaciji Prikaz Zdravje v regiji 2018, ki je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v statistični regiji Koroška, se v primerjavi s Slovenijo kažejo katastrofalni podatki, ki se odražajo v zdravju prebivalcev na vseh ravneh, ne le na področju obolevnosti in smrti zaradi raka.
Splošna umrljivost na Koroškem je daleč nad povprečjem Slovenije, 1007 umrlih na sto tisoč prebivalcev, v Sloveniji je ta številka 943. Umrljivost zaradi vseh vrst raka je na Koroškem 174 Korošcev na sto tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa 165 oseb na sto tisoč prebivalcev.
Pomanjkanje zdravnikov, onesnaženo okolje
Razlogov za tako klavrno zdravstveno sliko Koroške je več. Nujno je zagotavljati zdravo in varno življenjsko okolje, česar na Koroškem očitno še vedno, v Zgornji Mežiški dolini se še danes srečujejo s posledicami stoletnega rudarjenja in predelovanja rude, veliko pa je tudi delovnih mest, ki ustvarjajo invalide. Seveda je lepa parola, da je potrebno krepiti zdrav življenjski slog vseh prebivalcev, toda hkrati je pomembno zagotavljati ustrezni zdravstveni standard na primarnem in sekundarnem področju, za kar pa za Koroško ne moremo trditi. Lokalne skupnosti in država so na tem področju odpovedale.
Na Koroškem kronično primanjkuje zdravnikov na primarnem nivoju, saj je v regiji v splošni oziroma družinski medicini zaposlenih bistveno manj zdravnikov od slovenskega povprečja, za več kot dvajset manj (regija: 26,8/100.000 preb.; SLO: 48,3/100.000 preb.). Veliko manj od povprečja je na Koroškem tudi zdravnikov specialistov pediatrov, ki delajo v primarnem zdravstvenem varstvu (regija: 5,6/100.000 preb.; SLO: 14,6/100.000 preb.). Publikacija nadalje razkriva, da je manj tudi ginekologov (regija: 4,2/100.000 preb.; SLO: 6,0/100.000 preb.), je pa nekoliko več od povprečja medicinskih sester (regija: 342/100.000 preb.; SLO: 307/100.000 preb.) ter diplomiranih babic (regija: 19,7/100.000 preb.; SLO: 8,8/100.000 preb.). V regiji je višja od slovenskega povprečja stopnja hospitalizacij zaradi bolezni (regija: 159/100.000 preb.; SLO: 134/100.000 preb.) ter stopnja hospitalizacij zaradi poškodb (regija: 15,8/100.000 preb.; SLO: 14,2/100.000 preb.), povprečno trajanje hospitalizacij zaradi poškodb je nekoliko daljše od slovenskega povprečja (regija: 7,3 (dnevi); SLO: 6,5 (dnevi)), medtem ko je povprečno trajanje hospitalizacij zaradi bolezni nekoliko krajše od slovenskega povprečja
(regija: 7,1 (dnevi); SLO: 7,6 (dnevi)).
