Ob svetovnem dnevu voda se izpostavlja tudi problematika vodovodov brez rednega monitoringa. Takšni vodovodi na Koroškem oskrbujejo 25 odstotkov prebivalcev, kar pomeni okoli 17 tisoč Korošcev.
22. marca obeležujemo svetovni dan voda, predlagan leta 1992 na Konferenci Združenih narodov o okolju, ob tem dnevu pa se na tematiko pravice do pitne vode ter čistosti in dostopnosti le-te odpirajo številni diskurzi. V Sloveniji se med drugim izpostavlja problematika monitoringa pitne vode, ki pa je, predvsem v podeželskem okolju, še precej nerazvit. Statistika kaže, da je ravno na Koroškem največ ljudi, ki niso vključeni v redni nadzor kvalitete.
V Sloveniji je namreč v redni monitoring kvalitete pitne vode vključenih 94 odstotkov prebivalcev, vodo brez rednega nadzora pa uporablja približno 100 tisoč prebivalcev. Največji delež nenadzorovane pitne vode je med prebivalci Koroške, ta znaša kar 25 odstotkov, kar predstavlja približno 17 tisoč Korošcev.
Brez rednega monitoringa so vodovodi, ki oskrbujejo do 50 oseb, kar na Koroškem predstavlja zajeten del prebivalstva. Ob tem pa Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da je kvalitetna pitna voda poglavitnega pomena za zdravje ljudi in da morajo za varnost svojih prebivalcev poskrbeti lokalne skupnosti.
Problem, s katerim se ob tem spopada Mežiška dolina, pa je velik del azbestnih vodovodnih cevi in dotrajanost omrežja. Nekateri deli vodovoda so sicer obnovljeni, nekateri pa so stari tudi do 50 let. Poleg dotrajanosti vodovodnega sistema Mežiške doline so velika nevarnost za zdravje uporabnikov azbestne cevi, po katerih voda potuje od zbirnika potoka Šumc v Mežici do uporabnikov vse do konca Prevalj. Skupno naj bi vodovod Mežiške doline meril 130 kilometrov, kar 16 kilometrov magistralnega vodovoda, od Mežice in vse do konca Prevalj, pa je azbestnih cevi. Zaradi več desetletij starih cevi je možnost, da pride do okvare cevi in posledično spiranja večjih količin azbesta v pitno vodo, veliko večja.
NK
