Koliko odpadkov na leto ustvari Koroška?

Največ komunalnih odpadkov na prebivalca na Koroškem proizvede Ribnica na Pohorju, z več kot 2 tonami smeti na prebivalca je daleč pred drugimi slovenskimi občinami. Kocerod je lansko leto prejel dobrih 15 tisoč ton odpadkov, njihovo poročilo pa kaže, da bi se lahko zmanjšale količine mešanih in mokrih odpadkov, s čimer bi znižali stroške obdelave le-teh.

Ribnica na Pohorju rekorder po komunalnih odpadkih na prebivalca

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v lanskem letu nastalo 5,5 milijona ton odpadkov, od tega komunalnih odpadkov skoraj milijon ton, kar znaša približno 20 odstotkov vseh odpadkov. Na odlagališča je bilo odloženih dobrih 130 tisoč ton, kar pomeni, da so preostale milijone ton odpadkov predelali.

Zanimiv je podatek, da po količini nastalih komunalnih odpadkih v letu 2016 na Koroškem prednjači občina Ribnica na Pohorju, ki je z 2210 kilogrami komunalnih odpadkov na prebivalca daleč pred vsemi drugimi koroškimi občinami. To je pogojeno z majhnim številom prebivalcem; v ribniški občini, ki šteje slabih 1200 prebivalcev, so tako po podatkih Statističnega urada RS skupno ustvarili za 2,6 tone komunalnih odpadkov. Ribnici na Pohorju sledi Slovenj Gradec s 406 kilogrami na prebivalca, občina pa šteje približno 16,5 tisoč prebivalcev. Torej, 16-krat več prebivalcev, vendar le trikrat več nastalih komunalnih odpadkov.

Vir: SURS

Več ločevanja, manj stroškov

Na Koroškem zbira in predeluje odpadke družba Kocerod, katere lastništvo je razdeljeno med 12 koroških občin. Največja koroška občina Slovenj Gradec ima tudi najvišji delež v Kocerodu, ki znaša 23 %, sledita ji Ravne na Koroškem s 16 % in Dravograd z 12 %, vse preostale občine pa imajo manj kot desetodstotni delež. Vse koroške občine pa lahko skupaj nazdravijo na dobro poslovanje skupnega podjetja. V letu 2016 so v Kocerodu s predelavo odpadkov pridelali 57.241 evra čistega dobička, kar je skoraj 40 tisočakov več kot leta 2015; takrat je čisti dobiček znašal 18.743 evra. Realiziranih je bilo za več kot tri milijone prihodkov, čisti prihodki od prodaje pa so bili od predhodnega leta višji za štiri odstotke.

»Na podlagi analize so gospodinjstva skupaj z ostalimi storitvenimi dejavnostmi in pravnimi osebami predala družbi Kocerod 15.568 ton, od tega v okviru javne službe 13.760 ton. V okviru mešanih odpadkov je bilo prejetih 2809 ton suhih odpadkov, 9381 ton mokrih odpadkov in 1569 ton kosovnih odpadkov,« je zapisano v letnem poročilu Koceroda za leto 2016. Največ ločeno zbranih suhih odpadkov Kocerod prejme od JKP Dravograd in JKP Slovenj Gradec ter najmanj od JKP Log. »Analiza strukture odpadkov nakazuje, da bi bilo mogoče iz celotne količine mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov izločiti najmanj 30 % v koristne frakcije (pred obdelavo). Najbližje temu cilju sta JKP Dravograd in JKP Slovenj Gradec, večji problem pa predstavlja majhna količina ločeno zbranih suhih odpadkov v JKP Log in JKP Radlje ob Dravi,« še dodajajo. Ob večji količini mokrih odpadkov nastanejo tudi večji stroški obdelave in več odlaganja preostanka odpadkov. S primernejšim ločevanjem bi torej lahko zmanjšali stroške obdelave.

NK