Mojca Kert: »Čaka nas še ogromno izzivov in priložnosti.«

Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica Koroška je v letošnjem letu praznovala prvih 50 let in ta teden so se tega jubileja spomnili tudi z obsežno  publikacijo, ki govori o preteklosti in sedanjosti ter nakazuje prihodnost zborničnega organiziranja na Koroškem.  Zadnja dva mandata je predsednica Upravnega odbora GZS Območna zbornica Koroška Mojca Kert, še nekaj dni nazaj tudi direktorica družbe Petrol Energetika, ki je sedaj v fazi pripojitve krovni družbi Petrol d.d.  Mojca Kert je bila v zadnjih letih eno od vodilnih imen koroškega in tudi slovenskega gospodarstva.  Njeno ime  je vpeto v gospodarsko življenje države, hkrati pa je družbeno aktivna na vseh področjih, ki gradijo temelje, da bi Koroška postala regija s prihodnostjo tudi za mlade. Njene ideje so včasih tudi korak pred časom, ki ga živimo na Koroškem, vendar se kmalu izkažejo, da je bila vizija pravilna.  Razlogov za intervju z Mojco Kert  je torej veliko. 

Začnimo z nagrado GZS, ki ste jo prejeli leta 2010, seveda za izjemne gospodarske dosežke. Vaša družba je stalno poslovno rastla, v teh letih ste v Petrolu Energetika med drugimi uveljavljali  nov poslovni model regijskega koordinatorja celostne energetske oskrbe z energijo in storitvami (Multy Energy and Utility) ter še številne druge novosti.

Nagrade smo še danes veseli. Sprejeli smo jo kot priznanje, da spoštujemo potrebe naših partnerjev, naročnikov, da spadamo med inovativne ponudnike energetskih rešitev, ki jih razvijamo in prilagajamo potrebam posameznih odjemalcev, in da smo aktivni udeleženec spreminjajoče se družbe na področju krožnih poslovnih modelov.

Regijsko gospodarstvo je v obdobju uspešnega poslovanja in rasti

Te nagrade ni prejelo veliko Korošcev in Korošic, od žensk poleg vas samo še Savnika Geratič. Ali je čas, da se na ta vrh nagrajencev povzpne še več Korošcev, še posebej Korošic? Kako vidite gospodarsko stanje v tej regiji?

Slovencem je pomembna uravnoteženost, ki pa se na vodilnih mestih še ne izkazuje dovolj. Po mojem mnenju se družba premalo sistematično ukvarja z vprašanjem, zakaj je vključevanje raznolikosti tako pomembno za prihodnost tudi na področju voditeljstva. Prepričana sem, da je z njim povezana priložnost za razvojni preboj Slovenije.

Regijsko gospodarstvo je v obdobju uspešnega poslovanja in rasti, kar obeta dober razvojni zagon. Bistvena značilnost gospodarstva na Koroškem je, da je izrazito izvozno naravnano, glavnino izvoza in uvoza predstavljajo repromateriali za predelovalno industrijo. Rast obsega industrijske proizvodnje se je v lanskem letu povečala za  6,6%  in predstavlja največje povečanje v zadnjih letih. Koroška regija, ki je lani ustvarila skoraj dve milijardi evrov prihodkov, kar dobro polovico od prodaje na tujih trgih, spada v skupino tistih, ki pozitivno prispevajo k presežku v trgovinski bilanci. Koroška na slovenski ravni med regijami izstopa z visoko rastjo produktivnosti, kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega je v preteklem letu porasel za 5,4% in uvršča Koroško na drugo mesto v Sloveniji.

Družba, ki ste jo donedavnega vodili,  se lahko pohvali z izjemno širitvijo, stalnim prilagajanjem na zahteve trga ter uvajanjem novih rešitev in prijemov. To je bila poslovna filozofija vašega podjetja v vsem obdobju vašega direktorovanja, kar je prispevalo tudi k izjemnim uspehom. Ne nazadnje ste nedavno prejeli tudi nagrado za najboljšega koroškega zaposlovalca.

Smo partner industriji, lokalnim skupnostim in gospodinjstvom, kar pomeni, da povezujemo zelo različne deležnike in njihove različne interese in potrebe. V krepitvi sodelovanja vidimo največji izziv za prihodnost. Presegli smo zgolj vlogo izvajalca energetskih storitev, naše poslanstvo je usmerjeno v vzpostavitev pogojev za aktivno soustvarjanje sodobne digitalne družbe prihodnosti.

V Petrolu Energetiki smo  se zavedali sprememb, ki jih prinaša digitalizacija, ki jo razumemo kot proces spreminjanja celotne družbe. Ta bo za sabo potegnil potrebo po novih kompetencah zaposlenih, zavoljo tega se zaposleni v ta namen že izobražujejo. Ponudba v prihodnosti tako ne bo več temeljila zgolj na energetskih rešitvah. Ključna vloga bo vezana na sodelovanje pri razvoju pametnih skupnosti, pametnih tovarn in uvajanju naprednih rešitev. Tudi načrtovanje in razvoj obnovljivih virov je prednostna naloga energetskih družb, med katere sodi tudi skupina Petrol in Petrol Energetika na Koroškem, kjer razvijamo in ustvarjamo scenarije nizko energetske družbe, ki so prilagojeni lokalnim virom energije. Sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, industrijo, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ker želimo aktivno prispevati h kakovosti življenja v regiji.

Gradimo sodelovalen in pozitiven odnos do okolja, v katerem živimo, ter ustvarjamo rezultate. V ta namen razvijamo tudi različne programe sodelovanja s športnimi, kulturnimi in izobraževalnimi institucijami. Na podlagi številnih kazalnikov smo bili v širšem družbenem okolju prepoznani in nagrajeni za Naj zaposlovalca Koroške v letu 2016.

Povezovanje Petrola Energetike s širšim poslovnim okoljem je izkazano v sodelovanju v številnih ustanovah, kot so zbornice, razvojne agencije, centri in društva. Sami ste bili kot direktorica aktivni v raznih organizacijah in svetih. Kot dolgoletna direktorica Petrola Energetike in tudi kot predsednica Območne zbornice Koroška ste bili v zadnjih letih tudi precej glasni glede 3. razvojne osi. Ali bomo Korošci čakali na to cesto do leta, ko bo vaša zbornica praznovala 100 let?

Za kontekstu uresničitve projekta izgradnje sodobne prometnice na celotnem severnem kraku 3. razvojne osi, ki je mnogo več kot infrastrukturni projekt, saj ni le običajna prometnica, ampak  težišče in gonilo regijskega razvoja, je bilo izrečenih in zapisanih že nešteto besed. Gre za strateško prioriteto regije in upajmo, da se vladne obljube glede izvedbe celotnega projekta do leta 2023 uresničijo.

Mati fabrika tudi moto za druga podjetja na Ravnah 

V  Petrolu Energetika ste bili vse od leta, ko se je razdelila ravenska železarna in ko so nekatera podjetja šla v stečaj, nekatera pa so menjala lastnike. Kako ocenjujete vso to  vaše obdobje v tem, nekoč železarskem podjetju, ki je v teh letih zamenjalo ne le lastnika, ampak tudi državo?

Mati fabrika, ki ostaja nekakšen simbol za SIJ Metal Ravne, je dejansko tudi naš moto, vsa leta je bil sedež podjetja v okviru industrijskega območja nekdanje železarne Ravne, in skupaj s tem okoljem smo gradili tudi odgovoren odnos do celotnega lokalnega okolja. Skozi leta smo se z rastjo in razvojem izoblikovali v zanesljivega, učinkovitega in odgovornega partnerja industriji, lokalnim skupnostim in gospodinjstvom.

Težko se je obdržati na trgu, konkurenca je velika, kar sili podjetja v stalen razmislek in razvoj. Na Koroškem ste bili zadnja leta ali desetletje v Petrol Energetika med vodilnimi, takoj za TABom, Metalom, Grammer.

Bogata žetev ne pride sama od sebe, nas uči narava, kraljica vseh učiteljev. Dolgo prej je potrebno načrtovati, sejati, obdelovati, tudi zalivati in seveda vztrajati ob soncu in neurjih. Naša postopna, a strateško ambiciozna preusmeritev iz dobavitelja energentov v ponudnika celovitih sodobnih energetskih in okoljskih rešitev, je tržno uspešna. Pravočasno smo razumeli nujnost prehoda v nizkoogljično in trajnostno družbo. V mislih imam zanesljivo energetsko oskrbo po dostopni ceni, učinkovito rabo energije, povečan obseg obnovljivih virov energije ter obnovljiva in alternativna goriva za zeleno mobilnost. V ospredju našega razmišljanja so izzivi krožnega gospodarjenja z viri in digitalne globalizacije, ki odpirajo številne možnosti pametnega življenja, dela in upravljanja.

Območna zbornica je pomembna nosilka razvoja Koroške

GZS Območni zbornici Koroška predsedujete drugi mandat. Se naše gospodarstvo zaveda pomena te zbornice, ki letos praznuje 50 let? Ali dovolj koristijo usluge te zbornice?

GZS Območna zbornica Koroška predstavlja regijsko organiziranost gospodarstva, ki povezuje članstvo vseh oblik gospodarskih družb na Koroškem.

Območna zbornica Koroška je v 50-letnem obdobju delovanja zastopnica gospodarstva na Koroškem s širokim spektrom podpornih storitev za gospodarstvo doma in v tujini v okviru GZS. Pri tem gre za največjo in najvplivnejšo povezavo gospodarstva pri nas, ki temelji na prostovoljnem članstvu, s temeljnim poslanstvom izboljševanja poslovnega okolja. Območna zbornica je pomembna nosilka razvoja Koroške in zajema celotno statistično regijo vseh dvanajstih koroških občin. Aktivnosti zbornice obsegajo kakovostne storitve za člane, med katerimi se glavnina nanaša na ažurna izobraževanja, informiranje, organiziranje poslovnih dogodkov, dejavnosti v spodbudo inovativnosti, podjetništvu, internacionalizaciji in digitalizaciji. Obenem se zbornica zavzema za razvojno povezovanje v regiji in prek meje glede na specifične značilnosti Koroške.

Povezovanje v okviru članstva GZS prinaša nedvomne prednosti za vse, ki se zavedajo pomena skupnega dela in uveljavljanja interesov. Na GZS Območni zbornici Koroška želimo z raznolikimi aktivnostmi, ki jih omogočamo, zajeti čim širši krog zainteresiranih s ciljem, da bi čim bolje uresničevali potrebe gospodarstva in širšega družbenega okolja.

Koroško gospodarstvo je v dobri kondiciji. Gotovo pa so še rezerve, predvsem pa je še precej neizkoriščenih možnosti. Vemo, da ste kot predsednica zbornice skupaj z drugimi deležniki v regiji, na primer z RRA Koroška, iskali poti, kako regijo  obogatiti še za kakšno pomembno pridobitev. Pri tem imamo v mislih lesni center, za katerega ima Koroška vse pogoje, toda država temu ni prisluhnila.

Koroška spada med izredno gozdnate pokrajine, zato je predelovalna in obdelovalna lesarska industrija je tista, ki ima ob pomoči države prihodnost za rast in razvoj podjetništva v regiji. Zaradi obrobne lege in spremenjenih pogojev na trgu je samo nekaterim podjetjem iz omenjene dejavnosti uspelo, da so bila kos aktualnim gospodarskim izzivom in da so razširila svojo dejavnost ožjega območja. Še manj podjetjem pa je kljub bližini meje uspelo prerasti regionalne okvire in sodelovati s podjetji onstran meje. Z lesnim centrom želimo vzpostaviti lesarsko skupnost z oblikovanjem skupne blagovne znamke ter s skupnimi tržnimi nastopi krepiti gospodarstvo na tem območju, za izvršitev te ideje pa potrebujemo podporo na državni ravni.

Opažamo, da se tudi turizem počasi prebuja, na tem področju je imela GZS Območna zbornica Koroška v preteklosti veliko pobud. Bomo postali tudi zanimiva turistična destinacija?

Koroška regija razpolaga z danostmi, da lahko postane v Sloveniji in tujini prepoznana kot urejena turistična destinacija, ki ponuja zanimivo kombinacijo aktivnega turizma v naravi, zdravja in dobrega počutja, okušanja in krepčilnega uživanja zdrave domače kulinarike, raziskovanja kulturne in zgodovinske dediščine ter  do okolja prijazne namestitve. Vse to so izjemne priložnosti za razvoj koroškega turizma.

Tudi narava in naravne danosti, gorata in hribovita geografska lega, pohodniške, kolesarske, naravno-kulturne poti, ponudba turističnih kmetij, kulinarika, kulturno – umetniška in zgodovinska dediščina so prednosti, ki jih za razvoj turizma ponuja domače okolje. Veliko priložnost vidimo v oblikovanju ustreznih programov izkoriščanja obstoječega povpraševanja po izletništvu in pohodništvu, oblikovanje sodobnih produktov za uživanje v miru in neokrnjeni naravi, oblikovanje produktov v zvezi s športnimi aktivnostmi, pospeševanje promocije lokalnih običajev in spoznavanje kmečkega življenja v stiku z naravo.

S skupnimi močmi in številnimi priložnostmi za razvoj lahko postanemo zelo zanimivi za turiste.

Kje so po vašem mnenju še neizkoriščene možnosti in potenciali Koroške, ne le v gospodarstvu v ožjem pomenu besede?

Razvojni izzivi gospodarstva segajo na procese internacionalizacije, digitalizacije, izobraževanja ter krožnega gospodarstva, pri čemer so tesno povezani tudi z uresničitvijo projekta izgradnje sodobne prometnice na celotnem severnem kraku 3. razvojne osi. Ob tem je pomembno dobro sodelovanje GZS Območne zbornice Koroška s sosednjimi zbornicami: Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico v Velenju, Štajersko gospodarsko zbornico v Mariboru in Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu. Fokus kakovostnega razvojnega zagona pa je pomemben tako za snovanje priložnosti za mlade, za krepitev ženskega podjetništva in ob demografskih trendih tudi za pogoje zaposlovanja starejših, kot tudi za nadaljnje spodbujanje inovativnega potenciala Koroške.

Čaka nas ogromno izzivov in priložnosti

Kot predsednica GZS Območne zbornice Koroška in kot direktorica Petrol Energetika ste dali pečat tej ustanovi. 50 let je lepo obdobje, priložnost za pogled v preteklost, predvsem pa trenutek, ko je potrebno razmisliti tudi o prihodnosti. Kako vidite to zbornico v prihodnjih 10 letih?

Želimo ostati najmočnejša zastopnica interesov gospodarskih subjektov na celotnem koroškem področju in okrepiti sodelovanje s Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca.

Država je v Slovenski strategiji pametne specializacije S4 izbrala 9 domen, v okviru katerih je  ustvarila strateška razvojno-inovacijska partnerstva. Ta partnerstva bodo uspešna, če bodo ustvarila dobro poslovno okolje, za kar je nujen ustrezen dialog z državo, povezovanje znotraj SRIP-ov, predvsem pa povezovanje med posameznimi SRIP-i. Vodilna vloga slovenskega gospodarstva bo dosežena z uspešno vpetostjo in delovanjem v mednarodnih verigah.

GZS Območno zbornico Koroška v naslednjih desetih letih vidim v povezovalni in sodelovalni vlogi gospodarskih subjektov na vseh ravneh. Čaka nas ogromno izzivov in priložnosti, vse skupaj pa načrtujemo povezovati v sinergiji z razvojem lokalnih skupnost in s poudarkom na ravnanju s človeškimi viri in še posebej podpori mladim in projektih za generacije 55+.