»Zmaga je dobro izhodišče za prihodnje družinsko prepevanje in motivacija, da kot družina še naprej ustvarjamo glasbo.«

Družina Kobolt je trenutno najbolj prepoznavna koroška družina – vsaj na glasbenem področju. Na tekmovanju Družina poje, ki poteka v okviru oddaje Slovenski pozdrav, so Koboltovi s svojo izvirnostjo, iskrenostjo in glasbenim talentom očarali žirijo ter si pripeli in priigrali zmago. Šestčlanska družina, ki jo sestavljajo oče Peter, mama Sara, hčerke Klara, Kristina in Anamarija ter sin Jakob, se je v polfinalni in finalni oddaji predstavila z avtorsko skladbo Prelepi Sloveniji, ki opeva lepote naše države in vzbuja narodno zavest. S Saro in Petrom v intervjuju spregovorimo o izkušnjah s tekmovanja in o njihovi edinstveni družinski glasbeni poti.

Najprej čestitke za osvojeno prvo mesto. Kaj vam zmaga pomeni? Ste jo potihem celo pričakovali?

Sara: V oddajo smo šli z namenom, da doživimo nekaj novega in lepega. Tega nismo jemali kot neko tekmovanje. Zmaga nam je dobro izhodišče za prihodnje družinsko prepevanje in motivacija, da kot družina še naprej ustvarjamo glasbo.

Peter: Že pred Slovenskim pozdravom smo imeli namen, da bi kot družina peli in igrali, a nikoli ni prišel pravi čas. Oddaja nas je vzpodbudila, da smo s tem začeli nekoliko bolj resno.

Vam je Slovenski pozdrav postavil temelje za skupno družinsko glasbeno pot?

Peter: Konkretnih načrtov si v glasbi ne zastavljamo, bomo videli, kaj bo prinesel čas. Smo se pa odločili, da našo avtorsko skladbo Prelepi Sloveniji posnamemo v studiu. Zdi se nam prav, da se skladba na nek način ohrani.

V oddaji ste dejali, da je skladba Prelepi Sloveniji pripravljena prav za Slovenski pozdrav. Kdo je najbolj zaslužen za nastanek zmagovalne skladbe?

Peter: Skladba je v veliki večini delo Sare, preostali pa smo primaknili kakšno mnenje.

Sara: Glede na to, da so v oddaji nastopali tudi že uveljavljeni ansambli, smo morali za naš nastop poiskati nekaj izvirnega. Padla je odločitev, da se v finalu predstavimo z lastno skladbo. Ker je v celotni oddaji poudarek na slovenskih družinah, vzpodbujanju domoljubja in prepevanju slovenskih pesmi, smo hitro določili temo naše skladbe.

Skladba je bila pripravljena za finale, a z njo ste nastopili že v polfinalu. Zakaj?

Sara: Za polfinalni nastop smo imeli namen odpeti drugo skladbo, a smo želeli, da je Prelepi Sloveniji slišana tudi v primeru, da ne pridemo v finale.

Se vam zdi, da Slovenci premalo poslušamo domače, slovenske skladbe?

Sara: Mislim, da je treba, še posebno pri mladih, graditi ponos na domovino. Bodisi skozi pesem bodisi prozo, poezijo … To je po mojem mnenju pomembno za izgradnjo osebnosti. Ponosa na domovino pa tako ali tako ni nikoli preveč.

Na tekmovanju v oddaji Slovenski pozdrav ste ugnali hudo konkurenco. Tekmovali ste proti družinam, ki imajo že bogato glasbeno zgodovino, nekateri se z glasbo ukvarjajo tudi profesionalno.

Peter: Na druge družine nismo gledali kot na konkurenco. Res je, da je bilo med drugimi udeleženci veliko glasbenikov, ki se z glasbo ukvarjajo vsaj polprofesionalno, a mi smo na oder šli le uživati. Pokazali smo, kar znamo. Kar koli že bo, pač bo, smo si rekli.

Vajini urniki so zaradi službe in drugih aktivnosti verjetno zelo natrpani. Kako uspete v zapolnjen vsakdan umestiti še družinsko prepevanje in igranje?

Sara: To zahteva dobro organizacijo in urnik, ki se ga poskušamo držati. Za Slovenski pozdrav smo vsak večer redno vadili, čeprav ne nujno vsi skupaj. Ni preprosto uskladiti, da imamo vsi vsak večer čas za vaje.

Se je po oddaji povečalo število klicev s strani organizatorjev dogodkov, koncertov?

Peter: Že po prvi oddaji je bil odziv zelo pozitiven. Število klicev za nastope se je brez dvoma povečalo, pokličejo nas tudi iz tujine. A zaenkrat se še nismo odločili, kakšna bo naša glasbena pot. Predvsem si želimo mirnega življenja.

Kdo pa je tista gonilna sila glasbene družine, ki motivira in »priganja« k vajam? Mogoče otroci?

Peter: Na začetku so bili res otroci večji pobudniki, da bi kot družina storili kaj v tej glasbeni smeri. Ko pa smo si zastavili bolj resne cilje, pa je taktirko prevzela Sara, da smo imeli konkreten plan, urnik in red za delo.

Pa so otroci še vedno navdušeni nad glasbo, radi prepevajo in igrajo z vama?

Sara: Da, glasba jih veseli, a otroci so pač takšni, da niso vedno motivirani. Prek takšnih dogodkov se naučijo, da se je v življenju za dobre rezultate treba potruditi. Vendar pa je najbolj pomembno, da ob tem ohranijo veselje do glasbe.

Jon Petek