Tatjana Marsel: Vztrajnost velja; prihodnost lahko spremenimo le skupaj!

Tatjana Marsel je delavna in vztrajna na poti do zastavljenih ciljev. Že drugi mandat je občinska svetnica v občini Ribnica na Pohorju. Prepričana je, da si krajani zaslužijo več, kakor so dobili do sedaj, zato si bo še naprej prizadevala za njihovo blaginjo. To je njena zgodba.

Tatjana Marsel je rojena v Celju. Njena mama je doma iz Vitanja, oče pa je bil z Raven na Koroškem, a je umrl, ko še ni imel 53 let. Ima še dva mlajša brata. Eden od njiju živi z družino pod Pohorjem, drugi pa se je zaradi oddaljenosti službe preselil drugam. Tatjana Marsel živi v majhnem kraju Josipdol na Pohorju. Naselje je nastalo s priseljevanjem delavcev, ki so iskali kruh v takratni steklarni in kamnolomu. Izdelke iz pohorskega tonalita lahko danes vidimo tako v tujini kot doma. Kraj spada pod občino Ribnica na Pohorju, od  Maribora pa je občina oddaljena okoli 40 km. Tatjana se z veseljem spominja otroških let, čeprav je večkrat morala paziti mlajšega brata, ker  sta oče in mama delala izmensko. Z nasmehom se spominja, kako so pri teti v Lovrencu na Pohorju dobili belo kokoš. Naredili so ji hlevček, ki mu na Pohorju pravijo »kurjenk«. »Kokoš je bila nekaj posebnega. Nekega dne je prišla pred blok, kjer smo stanovali, oziroma do vrat in k kljunom tolkla po vratih, dokler ji nismo odprli, šla do stola, sfrčala nanj ter ure in ure sedela pred oknom. Ko se je  naveličala gledati skozi okno, je šla do vrat in pokazala, da hoče ven.  Skratka, bila je kot kakšen kužek, del družine,« pripoveduje Tatjana Marsel.

Sožitje z naravo

Osnovnošolske klopi je Marselova gulila v Ribnici na Pohorju. V prostem času je rada pomagala mami pri pospravljanju, ni pa rada kuhala. Pravi, da ji to delo tudi danes ne gre najbolje od rok. Veliko časa je preživela z vrstniki na igrišču, s katerimi so igrali nogomet in med dvema ognjema. Radi so se tudi skrivali po gozdu, dekleta pa so skakale gumitvist. »Iz teh časov se spominjam tudi praznovanja dneva žensk. Ženske so se lepo uredile, imele so večerjo, otroci smo nastopali, moški pa so se pridružili kasneje. Veselica je trajala do zgodnjega jutra,« razlaga Tatjana Marsel, ki pravi, da še danes v večnamenski dvorani v Josipdolu na ta dan prirejajo veselico: otroci nastopajo, odbor pripravi večerjo, ženske in dekleta se lepo oblečejo, pridružijo se moški in druženje traja vse do jutranjih ur.

Šolska leta

Kasneje je Tatjana Marsel obiskovala Srednjo ekonomsko šolo v Mariboru in tako že pri 15 letih odšla od doma. Pravzaprav se je ob ponedeljkih zgodaj zjutraj  z avtobusom odpeljala v Maribor, v petek pa se je vrnila domov. Stanovala je v Dijaškem dom Lizike Jančar. Ker so v domu takrat stanovala samo dekleta, so mu rekle kar kobilarna, danes pa je to dom za dekleta in fante. V sobi je imela še dve sostanovalki, s katerima se še danes dobijo na kakšni kavi in se spominjajo tistih časov. Življenje v internatu ti da veliko možnosti za nova poznanstva in izoblikuje osebnost, hitro postaneš samostojen in odgovoren, pravi Tatjana Marsel. »Naučiš se živeti z drugimi in  timskega dela, kar je dobra popotnica, da lahko preživiš v sodobnem svetu,« dodaja Marselova, ki je po končani srednji šoli nadaljevala študij  na VEKŠ v Mariboru, smer računovodstvo in uspešno končala študij I. stopnje. Ker je vmes zanosila in rodila sina, se je odločila, da ne bo nadaljevala z rednim študijem. Ko je bil sin star štiri mesece, je šla delat kot pripravnica in na tistem delovnem mestu ostala slabo leto. Nato je po uspešno končanem pripravništvu leto in pol nadomeščala tajnico v podjetju, ki je bilo v tuji lasti. Kasneje je slabo leto delala v materialnem knjigovodstvu  v zasebni firmi v Radljah ob Dravi. Od  leta 1995 je zaposlena v računovodstvu v zasebni firmi v Dravogradu.

Ponosna na sina

Drugo stopnjo študija in bolonjski magisterij, smer računovodstvo, davščine in revizija jeTatjana Marsel končala ob delu. Od leta 1998 je vodja financ in računovodstva. Je predstavnica za ISO standard 9001 in 14001, predstavnica za certifikat FSC, ureja pa tudi kadrovske zadeve. Pravi, da je njeno delo zelo pestro in polno izzivov, kar je značilno za mala podjetja. Ponosna je na nagrado, ki jo je prejela leta 2012 od Zveze računovodij in finančnikov, ki jo že vrsto let podeljuje  avtorjem najboljših magistrskih del. Najbolj pa je Tatjana Marsel ponosna na sina Luko, ki danes študira, dela in živi v tujini.

Avanture na kolesu

Kot pripoveduje Tatjana Marsel, je društveno in družabno življenje v njenem kraju zelo živahno. Tu so številna društva, katerih članica je tudi sama. Vrsto let je blagajničarka Športnega društva Josipdol in zadnje leto tudi društva Pohorska zarja. Rekreacija ima v življenju Tatjane pomembno mesto, saj jo sprošča, ob njej spoznava prijetne ljudi, navezuje stike in predvsem – s tem krepi vztrajnost. Poleti rada kolesari in igra tenis na igrišču v Josipdolu, ki so ga skupaj z odbojkarskim igriščem zgradili s pomočjo občine. Pozimi enkrat tedensko obiskuje jogo, smuča in teče na smučeh. Rada tudi posluša glasbo; vse, kar gre dobro v uho, in zelo rada pleše, zato pozimi enkrat tedensko hodi na Zumbo. S kolesom se večkrat pelje v Maribor, s kolegi je prekolesarila Balaton, kolesarsko pot ob Muri, del kolesarske poti ob Donavi Ulm−Passau, Prlekijo in še kaj.

Vztrajno do cilja

Življenjsko vodilo Tatjane Marsel je vztrajati in še enkrat vztrajati. O tem je povedala prigodo, kako so se s kolegi pozimi odločili s tekaškimi smučmi teči iz Josipdola po gozdu na Roglo. »Moja oprema je bila že stara, in ker sem bolj zmrzljive sorte, sem zvečer grela tekaške čevlje na radiatorju,« pripoveduje Tatjana. Zaradi tega se ji je med tekom odlepil podplat tekaškega čevlja. Na srečo ji je prijatelj privezal nogo na smuči z vrvjo in tako je kljub vsemu nadaljevala pot do cilja. Uspelo ji je, čeprav bolj počasi. Sicer pa ima Tatjana poleg krajših dnevnih izletov rada potovanja, kolikor ji to dopušča čas. »Letos sem bila za prvomajske praznike v Egiptu, pred leti na Škotskem, pred tem pa v Makedoniji, Srbiji pa seveda v sosednji Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji. Z vseh teh potovanj pa se še z večjim veseljem vrnem domov na Pohorje,« pravi Tatjana Marsel.

Ribnica na Pohorju

Občina Ribnica na Pohorju ima približno 1.200 prebivalcev. Kmetje živijo od gozdarstva, drugi pa se vozijo v službo po Dravski dolini v sosednje kraje. Ljudje na podeželju so med sabo bolj povezani kot v mestih, pravi Tatjana Marsel in našteje nekaj najbolj aktivnih društev, ki povezujejo prebivalce Ribnice na Pohorju. To so Športno društvo, Društvo upokojencev, Društvo invalidov, Kulturno društvo Stane Sever, Turistično društvo, Planinsko društvo Ribnica na Pohorju, Prostovoljno gasilsko društvo Ribnica-Josipdol, Ročnodelsko društvo Pohorska zarja, KET – Josipdol in druga.  »Narava je pri nas zelo lepa, ljudje pa skromni in delavni, polni idej, zato mislim, da si zaslužimo in lahko pričakujemo več, kot smo dobili do sedaj,« zatrjuje Tatjana Marsel, ki je bila 12 let članica nadzornega odbora občine, sedaj  pa je že drugi mandat občinska svetnica. Letos se je odločila na listi Slovenske demokratke stranke kandidirati za županjo, saj bi s svojim znanjem, izkušnjami in energijo rada čim več doprinesla k razvoju občine in k dvigu kvalitete življenja v njej. Tatjana Marsel vidi največ priložnosti v razvoju zimskega, predvsem pa letnega turizma s poudarkom na razvoju turističnih kmetij, ureditvi  kolesarskih in pohodniških  poti. Pravi, da se bo zavzemala predvsem za enakomernejši razvoj Slovenije, saj je slovensko podeželje v primerjavi z mesti še vedno zapostavljeno.

Lucija Kavčič