SRD grobar koroških podjetij, luknjo je kopal tudi pri Livarni Vuzenica

Grobar slovenskih podjetij ni ravno zgledno poimenovanje, toda takšen naziv se je prijel Slovenske razvojne družbe (SRD) d.d.,  ki je bila sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovljena z Zakonom o Slovenski razvojni družbi in programu prestrukturiranja podjetij kot pravna naslednica Sklada Republike Slovenije za razvoj, njej pa je bil pripojen  tudi Tehnološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.o.o. Glavna naloga SRD-a je sicer bilo prestrukturiranje podjetij v težavah, v resnici pa je veliko podjetij pahnil v stečaj ali pripravil  podlago za poceni tajkunske prevzeme. Po letu 2002 je dejavnosti SRD-a prevzela družba D.S.U.

Likvidacije, stečaji, izbrisi podjetij

Na SRD in njegovega naslednika D.S.U. smo se spomnili v teh dneh, ko se agnoija v Cimosovi Livarni Vuzenica bliža k enemu od mnogih žalostnih vrhuncev v zgodovini tega podjetja in o tem so včeraj razpravljali tudi v Dražvnem zboru RS.  Človeški spomin je razmeroma kratek, zato je prav, da malo obudimo, kaj je počela državna družba SRD na Koroškem, kajti na njihovo delo v naši pokrajini ni lepih spominov. SRD  je bil lastnik Hmezad Kmetijstva Radlje, ki ga je leta 1988 poslal v stečaj, Inomatike iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, ki ga je SRD dal izbrisati iz sodnega registra, Tovarno usnja pa je poslal v likvidacijo. V Tovarni usnja kakor tudi v Hmezadu je bilo ugotovljeno oškodovanje družbenega kapitala, po domače bi rekli, da je bila opravljena velika kraja oziroma rop družbene lastnine, vendar do kakšnega sodnega epiloga glede odgovornih ljudi ni prišlo. V to kategorijo sodi tudi družba TRO Prevalje, kjer je bilo tudi ugotovljeno oškodovanje družbenega premoženja, saj v otvoritveni bilanci ni bilo upoštevano vso premoženje. Delničarji so se dolga leta pravdali, o tem je posebej razpravjlala tudi vlada, podjetje je šlo v stečaj in do današnjega dne že nekajkrat zamenjalo lastnika.

Kjer je lastnik tujec, tam pa gre

Zaradi domnevnega oškodovanja družbene lastnine oziroma zaradi tožbe Družbenega pravobranilca RS je bil v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe prenesen družbeni kapital 47-ih slovenskih  podjetij. Na tem seznamu sta bila tudi Rudnik Mežica, MPI d.o.o. in  podjetje Progres iz Slovenj Gradca, v tistem času precej skrivnostno podjetje, ki je obnovilo dvorec Rotenturn. Obe podjetji sta bili kasneje privatizirani.

SRD je bil za podjetja, ki so svoj družbeni kapital s pogodbo prenesla na to družbno,  dolžan ponuditi tudi privatizacijo.  SRD-ovo podjetje Tovarna opreme Mežica so leta 1996 poslali v stečaj, za Livarno Vuzenica je SRD predvidel prodajo 71 odstotkov deleža tegaa podjetja in pisali smo že o tem, kaj se je s privatizacijo dogajalo in kakšno kalvarijo so doživljali zaposleni. Na Muti pa je SRD prodal še družbo Abrasiv, ki je danes v francoski lasti in zelo dobro posluje, Kovačijo in Kmetiijski mehanizacijo, ki sta tudi dobila novega lastnika. Ena od bolj klavrnih zgodb lastniške vladavine državne družbe SRD pa je bila Lesna Slovenj Gradec, o tem pa več jutri.

Jon Petek