Ponovna zavlačevanja pri realizaciji gradnje tretje razvojne osi

Praktično vsakič, ko se Korošci usedejo za skupno mizo s predstavniki vlade, se pojavijo nove težave in novi postopki, ki niso ravno v prid realizaciji težko pričakovane hitre ceste na Koroško. Minister Gašperšič je na zadnjem sestanku Korošcem sporočil, da je za odsek Slovenj Gradec–Dravograd potrebna nova študija za gradnjo.

Sestanek, ki je minuli torek, 29. avgusta, potekal na Ministrstvu za infrastrukturo RS, je Korošcem ponovno pokazal nove težave pri prizadevanjih za pridobitev sodobne prometnice v osrčje infrastrukturno zapostavljene regije. Na sestanku pod vodstvom novopečenega predsednika Sveta koroške regije Alana Bukovnika je Gašperšič Korošcem dal vedeti, da bo za odsek med Slovenj Gradcem in Dravogradom potrebna nova študija gradnje, saj so se, kot je v izjavi za javnost zapisal koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik, razmere za izgradnjo tega odseka spremenile.

Tako dolgo se je sprenevedalo okoli DPN-ja za omenjeni del trase, ki je obstal v zraku tik pred sprejetjem, da so se razmere očitno drastično spremenile. Ministrstvo naj bi to študijo naročilo na javnem razpisu letošnjega septembra, kot veleva protokol, pa mora biti študija zaključena letošnjega septembra. Ponovno zavlačevanje torej; če bi vladi bilo v interesu, da Koroška pridobi sodobno prometnico, bi lahko DPN sprejeli že kakšno leto prej, saj trenutna vlada vodi Slovenijo že tri leta.

Za drugi tir vse, za tretjo razvojno os (skoraj) nič

Ravno smo v času, ko je trenutno najbolj vroča tema v slovenskem političnem prostoru drugi tir od Divače do Kopra. Obe strani, vlada in nasprotniki, se pripravljata na referendum in pridobivata volivce vsaka na svojo stran. Medtem pa vlada nemoteno izvaja dejavnosti v prid gradnji drugega tira, porabljenih je že 50 milijonov proračunskega denarja. Vsi so enakega mnenja, da država potrebuje omenjeni drugi tir, vendar veliko davkoplačevalcev v oči bode cena, ko uzrejo tako megalomanske številke za samo 27 kilometrov trase.

Kot smo na portalu e-Koroška že poročali, se Gašperšič okoli največjih slovenskih infrastrukturnih projektov maksimalno spreneveda. Pred leti je namreč dejal, da Koroška ne potrebuje hitre ceste, ter da bi imela hitra cesta za Koroško le negativne posledice. Danes z Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os in drugimi predstavniki Koroške in Savinjsko-šaleške regije podpisuje protokole, v katerih se zavezuje h gradnji. Ob začetku gretja svojega ministrskega stolčka je bila ena izmed njegovih zarečenih izjav tudi, da Slovenija niti ne potrebuje drugega tira. Kdo je glavnemu in najpomembnejšemu možu slovenske infrastrukture v glavo vbil, da Slovenija potrebuje drugi tir, ni znano, znano pa je, da je ob spremembi lastnega mnenja dejal, da ga bo vlada zgradila za 985 milijonov evrov. Danes pa razburja dokumentacija, ki jo je Metod Dragonja, nekdanji sekretar na ministrstvu za finance in zaposleni v podjetju 2TDK (podjetje, ustanovljeno zgolj in samo za gradnjo drugega tira), priložil poslankam in poslancem na eni izmed sej Komisije za nadzor javnih financ. Iz te dokumentacije je namreč razvidno, da bo gradnja drugega tira stala 1,7 milijarde evrov.

Cena torej raste in raste. Danes je o drugem tiru sprejet sumljiv zakon, ki ga ne zavračajo samo opozicijske stranke, ampak se z njim ne strinja niti koalicija. Kot poroča spletni portal Siol.net, so poslanci stranke Socialnih demokratov opozarjali pristojno ministrstvo, da zakon prinaša samo težave – izvedbene, finančne in korupcijske. Ob tem je poslanec SD Janko Veber celo zahteval odstop ministra.

Tako so vse moči in denarni tokovi vladajočih uprti v drugi tir, medtem ko bi moral minister postoriti tudi še kaj drugega; s podpisom protokola se je zavezal, da bodo zadeve za gradnjo tretje razvojne osi tekle nemoteno, temu pa danes ni tako. Ministra so Korošci na sestanku spraševali tudi, kdaj bo s strani vlade sprejet operativni program gradnje odseka hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem, saj je bil sprejem predviden za letošnji junij. Minister pa zatrjuje, da je »zadeva v proceduri in bi naj bila sprejeta predvidoma v septembru 2017«.