Milijoni v posodobitve smučišč

Pred leti, ko so zime bile še hude in so bile koroške doline od novembra do marca zasnežene, je Koroška veljala za eno najbolj smučarskih regij. Da je Koroška smučarska regija, sicer velja še danes, vendar bolj po zaslugi izjemnih uspehov koroških smučarjev, kot pa zaradi smučišč. Včasih se je skoraj vsak kraj lahko pohvalil s svojim smučiščem, danes je slika nekoliko drugačna. Na avstrijskem Koroškem je slika iz leta v leto boljša, letos že poročajo o posodobljenih smučiščih, v katere so vložili okoli 26 milijonov evrov.

Neprijazne zime za nizkoležeča smučišča

Nekoč je Koroška regija veljala za eno izmed najbolj smučarskih regij v Sloveniji, ki je s smučišči in smučarskimi asi, kot so denimo Aleš Gorza, Mitja Kunc in Tina Maze, orala ledine alpskega smučanja v Sloveniji. V Črni na Koroškem, od koder prihajajo koroške smučarske legende, smučišče sicer še obratuje, žalostni konec pa je doletel mežiško smučišče, ki je veljalo za eno najbolj priljubljenih na Koroškem.

Mežiško smučišče je bilo dolgo edino smučišče s sedežnico na Koroškem. S Štalekarjevega vrha so se smučarji spuščali celo za FIS-pokal. Vendar zime do nizkoležečih smučišč niso več tako prijazne, kot so bile nekoč, pred približno 20 leti je namreč smučišče začelo počasi propadati. S propadom smučišča je svoj žalostni konec dočakal tudi Hotel Lipa v centru občine, ki je bil med smučarsko sezono poln gostov iz nekdanje Jugoslavije. Želje mežiškega inženirja Jožeta Skudnika so sicer bile, da bi mežiškemu smučišču ponovno vlil življenje, da bi zaživelo kot takrat, ko so bile Štalekarjeve strmine polne Zagrebčanov in seveda domačinov, iz italijanskega Cancaia so pripeljali celo trosedežnico. Na žalost je ostalo le pri želji o obuditvi, trosedežnica je nepostavljena ob vznožju smučišča dolga leta propadala.

Danes je torej slika celotne, nekdaj smučarske regije, nekoliko drugačna. Tudi smučišče Ošven na Ravnah na Koroškem je doletel žalostni konec, zadnji udarec so prihodnosti še enega nizkoležečega koroškega smučišča zadali s selitvijo štirisedežnice k sosedom – na največje in najbolj priljubljeno koroško smučišče na Peci. Z letošnjo zimo bo zasnežene strmine odprlo nekaj manj smučišč kot pred leti, še vedno pa Korošcem pri izbiri smučišč ostane nemalo možnosti.

26 milijonov evrov letos, 150 milijonov evrov v desetih letih

Kljub žalostnemu koncu nekaterih smučišč ostaja na Koroškem pestra izbira kvalitetnih in zanimivih smučarskih destinacij. Smučišče Kope, ki s svojo zimsko ponudbo izstopa med drugimi smučišči na Koroškem, je največje Koroško smučišče in, razumljivo, tudi najdražje. Razpolagajo namreč z osmimi kilometri urejenih prog, dvema štirisedežnicama in šestimi vlečnicami. Proge so primerne tako za najmlajše in najmanj izkušene kot za profesionalce, cene enodnevnih vozovnic pa se gibljejo med 24 in 29 evri za odrasle, za mladino med 22 in 25 evri ter za otroke med 15 in 17 evri.

Tudi Ribniško Pohorje ni ravno majhno smučišče za koroške razmere, smučarji lahko koristijo dve vlečnici in dva tekoča traka za otroke, cene pa so primerno nižje. Ribniškemu Pohorju sledijo smučišče Poseka na Ravnah na Koroškem, kjer s posodobljenim zasneževanjem podaljšujejo smučarsko sezono, smučišče v Črni na Koroškem ter v Šentjanžu pri Dravogradu.

Vlaganju v smučišča smo priča na obeh straneh meje, a obseg je na avstrijskem Koroškem dosti večji kot na slovenski strani. Avstrijski ORF poroča, da so pred bližajočo se smučarsko sezono smučišča v posodobitve vložila 26 milijonov evrov, v naslednjih desetih letih pa nameravajo snežne strmine vložiti še 150 milijonov. Smučišča so trenutno glavna turistična atrakcija avstrijske Koroške, zato lastniki in upravitelji smučišč pričakujejo tudi pomoč države oziroma dežele.

JP