V Sloveniji je že dolgo v porastu trend krašenja krožnih križišč; skorajda ni krožišča v državi, ki bi bilo na sredi brez takšnega ali drugačnega okraska. Od klasične skromne ureditve s cvetjem, do dreves, kipov in raznoraznih skulptur. Nekateri z umetniško, kulturno in sporočilno noto kraja, drugi s kičem. Tudi na Koroškem najdemo krožišča, ki so posebna in predstavljajo identiteto občine.
150 tisočakov v fontano na sredi krožišča
Že večkrat so se mediji razpisali o krožiščih v Sloveniji; nekatera namreč z nenavadnimi dodatki preusmerjajo voznikovo pozornost s ceste. Na prvi pogled včasih deluje, da občina desetim kvadratnim metrom v sredini krožišča nameni več pozornosti kot okolici le-tega. Prav posebno pozornost je pritegnila pletenica za cviček v krožišču v Novem Mestu, v Sevnici stoji največje kopito na svetu, v Šmarjeti so v krožišče postavili tri tone težak vodnjak v obliki vrča. Tudi Koroška krožišča so posebnost, saj izražajo identitete posameznih krajev, posebno na Prevaljah in na Ravnah na Koroškem. Kulturna znamenitost je tudi črnjanski, nekateri Slovenjgradčani pa se ravno te dni zgražajo nad novo občinsko investicijo v krožišču pri Nami Novi.
V Slovenj Gradcu so se lotili obnove krožišča na Podgorski cesti pri Nama Novi. Novemu »okrasku«, ki ga bo občina postavila v sredino krožišča, pa nekateri Slovenjgradčani nasprotujejo. V oči bode predvsem cena investicije v luksuzno fontano, ki znaša 154 tisoč evrov. Največja občina na Koroškem ima največje število krožišč, z novim letom pa bo krožišče pri Nami tudi najdražje na Koroškem.
Posebnosti v Mežiški dolini
Tudi v drugih občinah na Koroškem krožiščem namenjajo posebno pozornost. Ravne na Koroškem in Prevalje zaznamujejo forma vive, ki poleg okrasa izražajo še identiteto občine. Forma vivo v krožišču pri železarni je leta 1981 izdelal Zvonimir Kamenar, slikar in kipar iz hrvaške Reke, Občina Ravne na Koroškem, mesto forma vive, pa se lahko pohvali skupno z več kot 30 umetniškimi skulpturami.
Na Prevaljah pri Sparu pa na sredini cestnega kroga stoji skulptura iz tračnic prevaljske železarne, nekoč mogočne tovarne, železniški tiri takratne proizvodnje na Prevaljah pa so veljali za ene najboljših v Evropi. Avtor železarskega krožišča je koroški arhitekt Borut Bončina, postavili pa so ga leta 2013.
Krožišče v Črni na Koroškem pa krasi Plečnikov spomenik, ki je bil leta 2015 proglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Država je letos za obnovo spomenika, ki so ga pred leti zdelale poplave, namenila 30 tisoč evrov. Šest metrov visok spomenik stoji v središču občine in opazi ga prav vsak, ki se pripelje v Črno. 31. avgusta 1952 so z velikim slavjem odkrili Plečnikovo umetnino, postavljeno v spomin žrtvam prve in druge svetovne vojne. Kot v članku Plečnik in Koroška piše Matija Miler, si Plečnik lokacije spomenika predhodno ni ogledal, spomenik so izdelovali po fotografijah trga. Ohranilo se je tudi Plečnikovo pismo občini, v katerem se iskreno zahvaljuje za postavitev spomenika in izreka obžalovanje, da se svečanosti ob odkritju, na katerem so bili prisotni tudi visoki jugoslovanski politični veljaki, ni mogel udeležiti.
JP
