Koroške ceste na slovenski strani meje občutno bolj nevarne kot na avstrijski

Na avstrijskem Koroškem je bilo v letošnjem letu zabeleženih 21 izgubljenih življenj na cestah. Število je sicer visoko, vendar je manjše kot prejšnje leto in manjše v primerjavi z žrtvami cest na slovenskem Koroškem in v celotni Sloveniji.

Na enkrat večjem ozemlju Slovenije je štirikrat več smrtnih žrtev

Letošnje leto so ceste na avstrijskem Koroškem vzele že 21 življenj, pet manj kot v prejšnjem letu. Kot poroča avstrijski ORF, se je največ žrtev ponesrečilo z avtomobilom, šest od 21 umrlih pa je bilo starih manj kot 30 let. Še vedno pa so visoke številke smrtnih žrtev na avstrijskem Koroškem manjše kot na slovenski strani Koroške in manjše kot v celotni Sloveniji.

Ozemlje Slovenije meri približno 20 tisoč kvadratnih kilometrov, ozemlje avstrijske Koroške pa slabih 10 tisoč. Kljub temu da je Slovenija le enkrat večja od avstrijske Koroške, pa na slovenskih cestah umre kar štirikrat več ljudi. V letošnjem letu so slovenske ceste vzele kar 84 življenj, v lanskem letu pa 104. Podobno zaskrbljujoči rezultati so tudi na območju, ki ga pokriva Policijska uprava Celje, to sta Koroška in Savinjsko-šaleška regija. Na približno 3,5 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju dveh regij so v letošnjem letu zabeležili že 13 smrtnih žrtev, kar ni ravno vzpodbuden rezultat.

Boljše ceste, večja strpnost, več kulture?

Stanje cest na avstrijskem Koroškem je precej boljše kot pa na naši strani meje, kjer infrastruktura na določenih mestih že razpada. Poleg tega so Avstrijci z avtocesto skozi avstrijsko Koroško razbremenili tranzit na regionalnih cestah, na slovenskem Koroškem pa je ves promet na eni in edini regionalni prometnici. Vendar kot sporočajo s PU Celje, neposredne povezave slabe prometne infrastrukture z najhujšimi prometnimi nesrečam ne beležijo.

Neprilagojena hitrost oziroma nespoštovanje prometnih predpisov je glavni vzrok za (pre)veliko število smrtnih žrtev na koroških in slovenskih cestah. Večkrat k temu številu prispevata tudi kultura vožnje in nestrpnost, ki sta med slovenskimi vozniki opazno nižji kot med avstrijskimi. Policisti poskušajo ozaveščati voznike tudi s preventivnimi akcijami, med drugim tudi s predočenjem najpogostejših vzrokov najhujših prometnih nesreč, kamor spadajo neprilagojena hitrost, telefoniranje med vožnjo, razvrščanje ob zastojih in podobno.

NK