Ker ne pomaga država, si Korošci pomagajo sami

Na Koroškem je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije življenje precej težje v primerjavi s preostalimi slovenskimi regijami. Veliko ljudi je na ali pod pragom revščine, ogromno se jih s svojimi dohodki težko prebija skozi mesec. Ker država Korošcem ne nameni toliko pozornosti kot drugim problematičnim regijam, za katere sprejemajo celo posebne zakone, o čemer smo pred dnevi pisali, so si Korošci prisiljeni pomagati sami.

Slab življenjski standard v koroški regiji

Da Korošci ne »jamrajo«, ampak je življenje v regiji resnično težavno, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, ki predstavljajo žalostne številke ter potrjujejo slab življenjski standard Korošcev. Nedolgo nazaj smo pisali o zaskrbljujočih podatkih, ki pričajo, da na Koroškem več kot polovica ljudi težko ali zelo težko preživi s svojimi dohodki. Plače so v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami nižje, kot je povprečje v državi, v primerjavi z osrednjeslovensko regijo pa so koroške bruto plače v povprečju nižje za celih 300 evrov.

Problematičen je tudi odstotek ljudi, ki živi blizu ali pod pragom revščine; teh je namreč kar 15 %. Če te odstotke pretvorimo v dejanske številke – več kot 10.000 od 70.000 Korošcev živi v hudi stiski, pri čemer nimajo dovolj sredstev niti za osnovne življenjske potrebe. Zanimiv je tudi podatek, da na Koroškem registrirana brezposelnost šteje dobrih 3000 ljudi. To pomeni, da več kot 7000 ljudi dela ali so upokojenci, pa si kljub temu s svojo plačo ali mizerno pokojnino ne more zagotoviti osnovnih življenjskih potrebščin. In zato je še toliko bolj pomembno, da Korošci drug drugemu pomagajo.

Dobrodelnost Korošcev ne pozna meja

Pomoč in podpora revnim v koroških občinah, podjetjih in organizacijah se iz leta v leto veča. Posebej pomembno je postalo razdeljevanje hrane med Korošce, ki si je s svojimi dohodki ne morejo kupiti, ali pa si jo težko zagotovijo. V vedno več koroških občinah se odpira možnost, da revni ljudje prejemajo pomoč v obliki paketov hrane, v katerih so kruh in preostala osnovna živila. To možnost imajo občani na Ravnah na Koroškem, kjer Koroški medgeneracijski center sodeluje z Lions klubom in občino ter zagotavljajo pakete hrane 160 ljudem v občini. Kot pojasnjuje Marjana Kamnik, strokovna vodja Koroškega medgeneracijskega centra, Lions klub skrbi za mrežo dobaviteljev, občina pa pokriva stroške enega zaposlenega na projektu in materialne stroške, ki nastajajo s prepakiranjem hrane. Ta oseba, ki je pri projektu zaposlena, pri dobaviteljih vsak večer pobere hrano, ki jo v prostorih Koroškega medgeneracijskega centra še isti večer pripravi za uporabnike in jo tudi razdeli. To možnost lahko koristijo tudi Prevaljčani, to pa jim omogoča občina skupaj s Karitasom, ter Slovenjgradčani, Dravograjčani, poskusno pa razdeljevanje poteka tudi v Občini Mislinja. Predsednik Lions kluba Slovenj Gradec Stanko Pušnik pojasnjuje, da je vseh uporabnikov v projektu viški hrane na Koroškem trenutno okoli 500.

Vsako leto se med družine, ki živijo od socialne podpore ali od ene minimalne plače ali skromne pokojnine, razdeli več 10 ton hrane, kar jim znatno olajša težko prebijanje skozi leto. Letos pa je podjetje Zepter koroškim »dobrodelcem« podarilo 15 ton testenin, ki so namenjene razdeljevanju med ljudi. Poleg tega ne smemo pozabiti na skrivnostnega donatorja, ki je prevaljskemu Karitasu doniral več ton hrane in s tem zapolnil prazne police. Hudo stisko številnih ljudi na Koroškem tako lajšajo dobrodelni ljudje, ki jim za slab življenjski standard sokrajanov ni vseeno, tako kot je očitno vseeno tej državi.

N.K.