Štirje Korošci, brata Lečnik in brata Gorenšek, so na police Interspara in Mesarije Lečnik postavili produkt, kot ga v Sloveniji še ni bilo. Beef Jerky oziroma sušena govedina je v Ameriki priljubljena že dolga leta, v Sloveniji pa se s tem prigrizkom s pomočjo »Juncev« šele spoznavamo. Boštjan Gorenšek, direktor in soustanovitelj podjetja Junc, nam je zaupal, kako se je začela ta mesna senzacija, spregovoril je o samem izdelku in o željah za prihodnost koroške sušene govedine.
Če Klemen in Andraž ne bi bila cimra …
Junc Beef Jerky je produkt bratov Andraža in Blaža Lečnika ter Boštjana in Klemna Gorenška. Če Klemen in Andraž ob študiju v Gradcu ne bi bila cimra, verjetno danes ne bi razvajali svojih brbončic s slastno sušeno govedino. Družina Lečnik namreč slovi po izvrstnih mesnih izdelkih, Andraž ves čas preizkuša nove mesne izdelke in recepture. Ko je naredil sušeno govedino oziroma beef jerky in je to poskusil njegov cimer Klemen, je postal takoj zelo navdušen, Lečnikova sušena govedina je postala njegov dnevni prigrizek.
Sprva so načrtovali, da bodo v oddaji Štartaj Slovenija nastopili z družabno igro, vendar so ugotovili, da so pravila igre preveč zahtevna, da bi lahko postala priljubljena. Tik pred koncem zbiranja prijav za oddajo pa so se odločili, da bodo na Štartaj Slovenija vendarle nastopili, ampak z drugačnim produktom – s sušeno govedino. Z izdelavo produkta so začeli v drugi polovici letošnjega avgusta, povratne informacije pa so, kot pravi Boštjan, večinoma zelo pozitivne. »Dnevno dobivamo več fotografij od ljudi, ki so izdelek poskusili in nam želijo sporočiti, da je zelo dobro. Tudi podpora celotne Koroške je zelo močna. Sam pravim, da kar koli delaš v poslovnem svetu, moraš najprej imeti podporo lokalnega okolja,« pravi Boštjan, ki je hvaležen za vso podporo, ki so je deležni s strani Korošcev in praktično celotne Slovenije. Trenutno lahko Junc beef jerky najdete v 13 Intersparih po Sloveniji ter v prodajalnah Mesarije Lečnik na Koroškem.
Podpora ekološkim kmetijam, zdravi hrani in čistemu okolju
»Pred tem projektom sploh nisem vedel, kaj je beef jerky,« prizna Boštjan Gorenšek. Pobrskal je po spletu in kaj hitro ugotovil, da je to najbolj rastoča industrija suhomesnatih izdelkov na svetu, je izjemno priljubljena hrana med Američani, rapidno pa prodira tudi v evropske države. »Pri nas takšnega izdelka še ni bilo, vendar če je povsod uspešen, mora biti pri nas tudi, glede na to, da imamo zelo kakovostno meso.«
Zanimivost in posebnost Lečnikove in Gorenškove sušene govedine pod blagovno znamko Junc je to, da so vse sestavine, ki jih uporabljajo v procesih izdelave, ekološke. S tem, ko uporabljajo meso, pridelano na ekoloških kmetijah, ne samo proizvajajo visoko kakovosten in do zdravja prijazen izdelek, temveč tudi podpirajo lokalno kmetijstvo in ekološko pridelavo živil, brez pesticidov, ter s tem prispevajo k ohranjanju čistega okolja. Ekološki način pridelave pa je, kot pravi Boštjan, za naše okolje izjemno pomemben. Na zadnji strani vsake vrečke sta koda QR in številka lota, s pomočjo katere lahko preverimo, s katere ekološke kmetije prihaja meso, ki ga imamo v vrečki.
Trenutno se lahko Junc pohvali s tremi različnimi okusi sušene govedine, najbolj običajen nosi oznako original, druga dva pa sta pekoči s čilijem in z ričkom. »S produktom želimo priti tudi v slovenske fitnese, saj ima izdelek kar 57 odstotkov beljakovin, kar pomeni, da je lahko za treninge odličen vmesni obrok. Tudi trenerji, ki so to poskusili, so pozitivno presenečeni in navdušeni,« pove Boštjan in doda, da si želijo osvajati še tuje trge. Na vprašanje, kje se vidijo »Junci« čez pet ali deset let, je Boštjan kot iz topa ustrelil – v Ameriki. Velike želje štirih Korošcev s pravo koroško trmo, vnemo in dobro zastavljeno vizijo pa niso daleč od uresničitve.
Kaj je riček?
Navadni riček z ljudskim imenom “toter”, je enoletnica ali prezimna rastlina. Zaradi maščobnega olja so navadni riček gojili že v železni dobi. V srednjem veku je zanimanje za to rastlino skoraj povsem zamrlo, svojo veljavo pa je riček spet pridobil po drugi svetovni vojni. Načrtno so ga začeli gojiti v Avstriji, Belgiji, na Nizozemskem in v Sovjetski zvezi z namenom pridobivanja olja. Z obsežnimi raziskavami so odkrili, da je to olje zelo bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami in vitaminom E.
V Sloveniji je navadni riček manj znan. Načrtno ga gojijo kmetje na Koroškem, prav tako z namenom pridobivanja maščobnega olja, ki ga imenujejo “totrovo olje”. Ime je verjetno popačenka nemškega imena za to olje – Dotteröl. V ljudski medicini je totrovo olje zelo cenjeno zdravilo za lajšanje želodčnih težav in zdravljenje opeklin.
Jon Petek
