Gospodarska slika Koroške je optimistična, pomembni kazalniki gospodarske uspešnosti so pozitivni. Velika podjetja – največji zaposlovalci so v rokah tujih lastnikov in so odvisni od izvoza, samostojni podjetniki pa poslujejo na domačem trgu. Brezposelnost je nižja od slovenskega povprečja, nižje so tudi plače, bližina Avstrije pa ob iskanju boljšega življenjskega standarda povečuje odtekanje delovne sile.
Koroška, regija treh dolin, je že od nekdaj pomemben igralec v slovenskem gospodarstvu. Regija s stoletnimi tradicijami rudarstva, železarstva in nasploh industrije še vedno sloni, se opira in razvija s tradicionalnimi gospodarskimi panogami. Najbolj obsežna in razvita je predelovalna panoga, v podjetjih predelovalne industrije je zaposlenih mnogo Korošcev, tudi plače so nekoliko višje v primerjavi s plačami v drugih panogah. Koroški industrijski velikani se opirajo in razvijajo predvsem na globalnem trgu, tam ustvarijo večino svojih prihodkov in brez poslovanja v tujini verjetno ne bi obstajali. Največ denarja se na globalnem trgu ustvari s prodajo akumulatorjev in startnih baterij, širokospektralnega antibiotika, izdelkov in polizdelkov iz jekla in izdelkov za avtomobilsko industrijo.
Izvoz je rešilna bilka koroškega gospodarstva
Skupno število vseh družb v regiji je po podatkih AJPES-a 1261, skupaj pa zaposlujejo nekaj manj kot 13 tisoč ljudi. Skupno so podjetja v letu 2017 ustvarila 1981 milijonov evrov prihodkov, od tega 1068 milijonov evrov na tujih trgih. Iz tega je razvidno, da je več kot polovica vseh prihodkov koroških družb odvisna od globalnega trga. Prihodki so se v minulem letu povečali za kar 12 odstotkov glede na leto 2016, s tem pa se poleg rasti in razvoja povečuje tudi zaposlovanje. »Stopnja brezposelnosti je na Koroškem precej nižja v primerjavi s slovenskim povprečjem, saj smo z 8 % druga regija v Sloveniji z najmanj brezposelnimi,« nam pove Aleksandra Gradišnik, direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Koroške. »Kljub temu dejstvu je za vsakega posameznika, ki ostaja na trgu dela neuresničen potencial, tak status pereč. Tako za mlade, ki ne dobijo prave priložnosti za uveljavljanje znanja, težko je tudi za vse, ki kljub izkušnjam ostajajo doma,« dodaja Gradišnikova in ob tem izpostavi pomembnost pestrosti zaposlovanja v različnih panogah, pomembnost različnih oblik zaposlovanja in demografske značilnosti regije. Celotna Evropa se namreč srečuje s staranjem prebivalstva, zaradi česar je potrebno prilagajati tudi delovna mesta.
Zaradi plač bežijo v Avstrijo
Kot smo že omenili je v 1261. družbah na Koroškem zaposlenih okoli 13 tisoč ljudi, delodajalci pa se v zadnjih letih srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Bolj kot nizke slovenske plače (v primerjavi s plačami v ostalih državah EU), je za koroške delodajalce problematična bližina Avstrije. Povprečni mesečni bruto zaslužek zaposlenega v Avstriji znaša 2324 evrov, medtem ko v Sloveniji 1658 evrov, posledično se vedno več Korošcev se zaposluje v Avstriji v najrazličnejših panogah. »Glede na razvojne značilnosti koroške regije je pomembno, da Korošci in Korošice dobijo priložnost v domačem gospodarstvu in jim je sosednja Avstrija predvsem možna izbira in ne nuja,« trenutno stanje odseljevanja pokomentira Aleksandra Gradišnik. Kljub temu, da se podjetja širijo in iz leta v leto kažejo vedno bolj pozitivne poslovne rezultate, pa povprečna mesečna plača na Koroškem ostaja pod slovenskim povprečjem in znaša 1526 evrov bruto. Nadpovprečna je le v Mežici, Vuzenici v Črni na Koroškem in na Ravnah na Koroškem; v občinah, kjer prevladuje predelovalna industrija. Najnižje plače najdemo v gostinstvu in v turizmu – nekoliko zaostali panogi ali, lepše rečeno, panogi v razvoju.
Gostinci živijo od Avstrijcev
Nedavno smo lahko med vrsticami Dnevnika, Nedela in spletne strani RTV-ja prebirali kritike na račun koroške kulinarike. Za nacionalno in globalno nepriljubljenost pristne koroške hrane ni kriva hrana sama, pač pa Korošci oziroma koroški gostinci, ki hrane ne znajo pravilno predstaviti javnosti, menita kulinarična recenzenta Zoran Triglav in Uroš Mencinger. Gostilne in restavracije s pristno koroško hrano lahko preštejemo na prste ene roke, najboljši gosti koroških gostiln so Avstrijci, ki pa si ne želijo koroških specialitet – bolj pomembno jim je čim večje razmerje med veliko količino hrane na krožniku in nizko ceno. Podobna je turistična slika – potenciala je ogromno, le izkoristiti ga je treba. Če podjetja znajo in zmorejo izvažati svoje izdelke, pa regija ne zna uvažati turistov. Tudi gospodarstvo je vpeto v zgodbo razvoja turizma, ki je na Koroškem šele v povojih, a pri tem igrajo pomembno vlogo tudi drugi turistični delavci, turistična društva in organizacije, občine in konec koncev tudi posamezniki. »Turizem je zelo kompleksna panoga, ki vključuje gospodarski in negospodarski sektor, za razvoj turizma pa je pomembno usklajeno delovanje vseh sodelujočih in jasna tržna naravnanost,« pravi Gradišnikova. Če uspešen turistični razvoj temelji na povezovanju različnih akterjev, očitno na Koroškem težava tiči v le-tem. Kljub temu, da se lahko Koroška pohvali z bogato kulturno dediščino, izjemno naravo, skritimi kotički, prav tako lepimi, če ne še lepšimi, kot je cerkev na otočku na Bledu, mnogimi pohodnimi potmi in z veliko priložnosti za gorsko kolesarstvo, regija še vedno ostaja turistični osamelec. Nerazvitost turizma se odraža tudi v nizkih plačah v panogi, gostinci pa se srečujejo s pomanjkanjem dobrega kadra v kuhinjah in za točilnih pultih – dobre kuharje in natakarje poberejo delodajalci avstrijske Koroške. Čeprav so kazalniki tako kot v industriji tudi v turizmu pozitivni, številke še niso dovolj visoke, da bi lahko regija od turizma živela in preživela, za tuje investitorje v turizmu pa regija še ni dovolj privlačna.
Največja podjetja so v lasti tujcev
Če regija ni preveč zanimiva za tuje investitorje, ki vlagajo v turizem, pa so zanje zanimiva podjetja na Koroškem. SIJ Metal Ravne, eden največjih koroških izvoznikov izdelkov in polizdelkov iz jekla in eden največjih koroških zaposlovalcev zaposlovalcev, je že dlje časa v rokah ruskih lastnikov. Prodaja podjetja se je skozi leta izkazala za uspešno potezo, saj so nekoč državno podjetje s privatizacijo potegnili iz rdečih številk in ponovno zarisali naraščajočo krivuljo razvoja. Tudi Lek na Prevaljah je v lasti tujcev, Novartis pa je nedavno pričel z gradnjo nove tovarne širokospektralnega antibiotika. Investicija vredna 105 milijonov evrov je sicer še pod vprašajem, ob morebitni realizaciji pa bi podvojili svoje proizvodne kapacitete in zaposlili okrog 150 novih delavcev. Za mežiški Tab se je zanimalo južnoafriška družba Metair, ki pa je sicer od pogajanj o prevzemu odstopila. Vrednost prevzema je bila ocenjena na 300 milijonov evrov. Ob tem ne smemo pozabiti, da so tuji lastniki prisotni tudi v podjetjih v Mislinjski in Dravski dolini. Grammer v Slovenj Gradcu, ki proizvaja izdelke iz plastike, je v lasti Nemcev. Adient, proizvodnja sestavnih delov za avtomobilske sedeže, je v lasti luksemburškega podjetja, pred tem pa je bil del koncerna Johnson Controls. Na Muti je v rokah Francozov uspešen igralec na globalnem trgu podjetje Abrasiv, ki se ukvarja s proizvodnjo jeklenih izdelkov. In še bi lahko naštevali.
Samostojni podjetniki poslujejo doma
Nekoliko drugačno je razmerje prihodkov na domačem in tujem trgu pri samostojnih podjetnikih. Glede na podatke AJPES-a ti ustvarjajo predvsem doma, svoje storitve in produkte prodajajo bolj regionalno in nacionalno. V primerjavi z izvozno naravnanimi družbami je delež ustvarjenega prihodka na tujih trgih pri samostojnih podjetnikih precej manjši. Skupno so v minulem letu ustvarili 192 milijonov prihodkov, kar je za 10 odstotkov več kot leto poprej, od tega pa so na tujih trgih ustvarili za 26 milijonov evrov prihodkov.
JP
