Novopečeni avstrijski zvezni predsednik Alexander van der Bellen se je minule dni mudil na avstrijskem Koroškem. Na srečanje so bili povabljeni tudi predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev, ki pa zaradi časovne omejitve srečanja predsedniku niso uspeli podrobno predstaviti perečega problema reforme nove deželne ustave. Kljub temu pa so Korošci čedalje bolj optimistični, da bo v ustavi slovenski jezik vendarle omenjen.
Nad novim predsednikom so na avstrijskem Koroškem navdušeni
Avstrijski zvezni predsednik Alexander van der Bellen je prvič v vlogi zveznega predsednika obiskal avstrijsko Koroško. Predsednik, nad katerim je koroški deželni glavar Peter Kaiser zelo navdušen, meni, da je van der Bellen odprt, spravljiv človek in odličen reprezentant države Avstrije, Korošcem namenil same vzpodbudne besede. Med drugim je omenil tudi dvojezičnost, kar je že od samega začetka letošnjega leta zelo vroča tema na avstrijskih in slovenskih tleh. Izjavil je, da je slovenščina pomembna za območje avstrijske Koroške, da daje regiji dodano vrednost, in da je treba širiti oba jezika, tako nemščino kot tudi slovenščino. Na žalost pa zaradi časovne omejitve predstavniki Slovencev na avstrijskih tleh niso uspeli podrobno predstaviti stališč manjšincev in aktualne problematike glede jezika ter reforme koroške deželne ustave.
Optimizem med koroškimi Slovenci narašča
Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev je pred srečanjem z zveznim predsednikom izjavil, da če se v ustavi opredeljuje zaveza k zaščiti živali, se mora opredeliti tudi zaveza k zaščiti slovenske manjšine in njenega jezika. To bi bila po njegovih besedah vljudna in lepa gesta dežele Koroške. Če bi se zvezni predsednik zavzel za jasno stališče glede omembe slovenščine v reformirani deželni ustavi, potem bi očitno zadeva lažje stekla, in ohladila bi se vroča kri med predstavniki koroških Slovencev ter zagovorniki trenutnega osnutka deželne ustave.
Mnenja avstrijskih pravnikov in politikov pa se še vedno krešejo
Za slovenski jezik v novi deželni ustavi, katere vsebina naj bi bila pripravljena nekje do velike noči, se ne zavzemajo le koroški Slovenci, ampak tudi številni drugi znani politiki in pravniki, ki delujejo na območju Avstrije. Nekateri avstrijski pravniki in politiki so že pred časom izjavili, da manjšino sicer ureja zvezna ustava, ter da pri tem nima deželna ustava nobene pravne moči, bi pa bila umestitev slovenščine v koroško ustavo gotovo lepa gesta.
Na drugi strani pa drugi strokovnjaki pravijo drugo zgodbo. Nekdanji predsednik zveznega parlamenta Heinrich Neisser se je zavzel za manjšince, saj naj bi bili Slovenci pomemben del avstrijske Koroške, poleg tega pa bi s tem izrazili demokratično zrelost. Zapis narodne skupnosti v ustavo je po njegovih besedah evropski standard. Po mnenju univerzitetnega profesorja Karla Webra pa poleg opredelitve koroških Slovencev v zvezni ustavi omemba v deželni ne bi pomenila podvajanja, pač pa poglabljanje splošnih formulacij, deželna ustava pa naj bi imela isto veljavo kot državna.
Gotovo pa bi vso to negotovost skrajšal in različna stališča postavil pod skupni imenovalec novi zvezni predsednik, če bi podal zelo jasno lastno stališče.
N.K.
